Spol, jezik in simbolne geste

Okrogla miza o spolu in jeziku: Aplavzi so namenjeni zagovornikom in nasprotnikom jezikovnega ukrepa senata FF

Objavljeno
24. oktober 2018 17.00
Posodobljeno
25. oktober 2018 16.56
Filozofska fakulteta odpira vrata in predstavlja študijske programe. V Ljubljani 1.10.2015[študij,filozofska fakulteta,izobraževanje] Foto Mavric Pivk/delo
»Razprava nima pristojnosti posegati v sklep senata, ni pa nogometna tekma, na kateri bi imeli zmagovalce in poražence,« je v torek zvečer ugotavljal dekan ljubljanske filozofske fakultete (FF) Roman Kuhar.

Slavili so vsi, povabljeni razpravljavci in drugi – in vsi tudi prejeli gromke aplavze. Ukrep, ki je vzbudil pozornost, ostaja veljaven, ženske v pravilnikih FF niso več le opomba pod črto.

Torkovo seanso pred polno predavalnico na Aškerčevi sta priredili Filozofska fakulteta UL in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Izhodišče razprave je bil sklep senata filozofske fakultete (FF) o izmenični rabi moške in ženske slovnične oblike za vse spole v pravilnikih.
»Sklep senata je treba razumeti kot možnost minimalne higiene spolno občutljive rabe jezika v 21. stoletju v pravnem aktu.«

Monika Kalin Golob

Dekan FF je v uvodu postregel s kratko kronologijo sprejemanja sklepa, ki je »v skoraj stoletni zgodovini FF med vsemi sklepi v javnosti doživel največji odmev«. Kozma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je o zadevi v Delu začel javno polemiko, je »z distance petih mesecev« ugotovil: »Jezikoslovci smo se desetletja bojevali proti temu, da bi se jezikovno rabo določalo s položaja moči, s tega vidika morate razumeti, da na takšne akcije gledamo skeptično, kot na poskus obujanja preživetih metod, čeprav je namen dober.«
 

Spolno občutljiva raba jezika

Podobno meni Boris A. Novak, ki je nastopil kot 'dvojni agent', FF in SAZU: »Na noben način ne podpiram tovrstnih dekretov, za katere imam slab občutek, da pomenijo nostalgijo nekaterih jezikoslovcev po časih, ko so lahko normativno urejali jezik. Ti časi so minili.«

Saška Štumberger, docentka na oddelku za slovenistiko FF, je spomnila, da se nikomur od članov senata ob predlogu komisije ni zdelo vredno posvetovati s kolegi: »Izključevanje vseh, ki nas sklep zadeva, torej tistih, ki na FF delamo in študiramo, navajam kot prvi argument za preklic tega ukrepa.«

Monika Kalin Golob, dekanja Fakultete za družbene vede UL, ki je dejala, da je podoben zaplet »zakuhala« tudi na svoji fakulteti, je dodala, da je treba sklep senata razumeti kot »eno od možnosti minimalne higiene spolno občutljive rabe jezika v 21. stoletju v pravnem aktu. (...) Gre za simbolno gesto, očitno zelo pomembno in nujno, ker je povzročila toliko odzivov.«

Povedala je tudi, da je šlo in gre za korak, »s katerim so se začeli intenzivno ukvarjati po svetu vsaj od leta 1970, najprej kot navodilo o spolno občutljivem pisanju na posameznih strokovnih področjih, leta 1999 so na priporočila Kanade in nordijskih držav po takih navodilih nastala Unescova navodila, podobna navodila je leta 2008 za svoje publikacije sprejela evropska komisija in ta se nanašajo na vse države članice. Navodila želijo zmanjšati spolne stereotipe in diskriminacijo.« »Sistem slovničnih razmerij deluje nediskriminatorno in vključuje,« je v razpravi pripomnila Andreja Žele, redna profesorica na oddelku za slovenistiko.

Mojca Šorli, raziskovalka na oddelku za romanske jezike in književnosti, je dodala, da sklep senata sodi »v strategijo izmenjevanja, ki je v angleško govorečem okolju že povsem običajna, kar pa ne pomeni, da je univerzalno sprejeta. Je pa gotovo ena od legitimnih možnosti. Skrajnosti v razpravo so prinesli odzivi, napačne interpretacije, ne toliko predlog sam.«
 

Uvod v širšo razpravo

Onkraj ukrepa senata, ki je sprožil ideološko in politično razpravo, usmerjeno v napačno smer, se je ozrl Rastko Močnik, sociolog kulture, upokojeni profesor na oddelku za sociologijo: »Moje nelagodje ob sklepu senata FF je v tem, da se omejuje na ideološko raven in ne zadeva materialnih strukturnih vzrokov za izkoriščanje in zatiranje žensk.«

Podobno jasen je bil Vojko Gorjanc iz Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in redni profesor na oddelku za prevajalstvo: »Upam, da bo razprava o odločitvi senata FF vodila k širši razpravi, na primer k razpravi o izmenični uporabi ženskega in moškega spola v slovenski zakonodaji na državni ravni. To bi bil potem res velik poseg v jezikovno prakso.«

Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na oddelku za slovenistiko in član komisije, ki je senatu predlagala sklep, je v razpravi dodal: »Kljub kratkosti delovanja delovne skupine – tu bi dopolnil dekana, da smo dali predlog o rabi spolno občutljivega jezika zgolj za pravne akte, ne za vse položaje – lahko rečem, da smo razmišljali, kako konkretno redigirati pravni akt. To ni končna rešitev, je pa simbolna gesta.«

Torkova razprava je bila uvod v praznovanje stote obletnice univerze, ko načrtujejo interdisciplinarni znanstveni posvet na isto temo.
 
Monika Kalin Golob: »Gre za simbolno gesto, očitno zelo pomembno in nujno, ker je povzročila toliko odzivov.«

Rastko Močnik: »Moje nelagodje je, da se omejuje na ideološko raven in ne zadeva materialnih strukturnih vzrokov za izkoriščanje in zatiranje žensk.«

Marko Stabej: »Razmišljali smo, kako redigirati pravni akt. To ni končna rešitev, je pa simbolna gesta.«