Tiskane izdaje
V risu tukajšnje kulture je precej nezadovoljnih in precej zadovoljnih, prepričanje o tem, da ta hip ni vse zgledno urejeno, je precej razširjeno, marsikdo se strinja, da je treba pravila igre spremeniti, konsenza o tem, kaj in koliko, pa ni.
Pogledov na reguliranje vsega, kar tako ali drugače zadeva tukajšnjo kulturo, je več, med sabo se precej razlikujejo. Na današnji seji nacionalnega sveta za kulturo je na dnevnem redu ravno to, debata, ali je treba tako imenovani krovni zakon o kulturi, zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi (Zujik), le minimalno korigirati ali pa se odločiti za temeljito prenovo kulturnega modela.
Ministrstvo za kulturo v zdajšnji zasedbi predlaga novelo zakona, s katero bi odpravili le doslejšnje anomalije v sistemu, v kulturni javnosti pa nekaterim vzbujata večje upe dva drugačna koncepta, ki sta ju na pobudo bivših ministrov za kulturo, Majde Širca in dr. Uroša Grilca, pripravili dve »dialoški skupini«, kot ju označujejo na ministrstvu. Prvo poznamo pod kratico SRČ po priimkih dr. Boruta Smrekarja, Mitje Rotovnika in dr. Vesne Čopič, drugo po enem od sodelujočih, Simonu Kardumu.
Zdajšnje stanje je torej tako, da zainteresirana javnost lahko prebira predlog zakona, v katerega so vgrajene manjše spremembe in dopolnitve zakona, odpravljene nekatere administrativne ovire in bremena, ki so bili ugotovljeni pri izvajanju zakona in bi jih bilo mogoče odpraviti z manjšimi spremembami in dopolnitvami zakona ter natančnejšo določitvijo in dopolnitvijo nekaterih pravnih institutov, a hkrati tako rekoč dva popolnoma drugačna zakona v celoti.
Predsednik sedemčlanskega nacionalnega sveta za kulturo Metod Pevec, ki je ob nastopu mandata navrgel, da svet pravzaprav »nima neposrednega ali formativnega vpliva na slovensko kulturo«, pred današnjo sejo pravi, da bo predvsem »javna tribuna, na kateri bomo lahko slišali različne argumente. Svoje stališče bo NSK povzel po javni razpravi in ga kot mnenje o predlagani noveli Zujika posredoval tudi ministrstvu za kulturo.«
Pevec dodaja: »Brez temeljite prenove ne bo odpravljena krivična asimetrija med etablirano kulturno produkcijo na eni in neodvisno na drugi strani, med zaposlenimi in samozaposlenimi. Brez sprememb bo kulturni prekariat še naprej v nezavidljivem položaju, mlajše generacije bodo deprivilegirane in tako dalje. Od obeh skupin pričakujemo predvsem odgovor na vprašanje, ali potrebujemo temeljitejšo prenovo ali zadostuje takšna novela.«
Primerjave
Ministrstvo za kulturo predlaga spremembe, ime zakona pa ohranja nespremenjeno zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. V določbah o financiranju so na ministrstvu zapisali: K strateškim načrtom javnih zavodov, katerih ustanovitelj je država, poda predhodno mnenje ministrstvo, pristojno za kulturo. Če ustanovitelj ali večinski financer (lokalna skupnost ali država, ki zagotavlja največji delež javnih sredstev za izvajanje javne službe ali programa javnega zavoda, a ni njegova ustanoviteljica) ne poda mnenja v 45 dneh, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Pri imenovanju direktorja zavoda ministrstvo ne predlaga sprememb, o sestavi sveta zavoda pa zapisuje: Svet sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje ustanovitelj, in predstavniki delavcev zavoda. Novost v poglavju o samozaposlenih je formulacija: Posameznik se lahko registrira za opravljanje več specializiranih poklicev.
Samozaposleni v kulturi, ki na podlagi pogodbe opravlja delo za naročnika, ki se financira iz javnih sredstev, ima pravico do plačila, ki ne sme biti nižje od najnižjega plačilnega razreda za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju. Pri določbah o nacionalnem svetu za kulturo ministrstvo ne predlaga večjih sprememb.
Skupina SRČ zakon poimenuje zakon o javnem interesu za kulturo, češ da je bil doslejšnji preozek, v razdelku o financiranju pa določa: Država in lokalne skupnosti financirajo z javnimi sredstvi javne sklade in javne agencije. Med finančnimi viri javnih kulturnih zavodov so tudi nejavni prihodki javne službe oziroma programa (prihodek od prodaje vstopnic) in prihodek od dejavnosti na trgu (trženje prostih zmogljivosti).
Pri določanju obsega javnih sredstev se določi pričakovan delež nejavnih virov, ki jih mora javni zavod doseči sam. O imenovanju direktorja javnega zavoda SRČ piše: Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta. Če večinski financer zavoda ni tudi njegov ustanovitelj, mora ustanovitelj pred imenovanjem pridobiti predhodno soglasje večinskega financerja.
Za svet zavoda SRČ ugotavlja: Svet je posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predstavniki vseh deležnikov, ki so zainteresirani za delovanje zavoda. V razdelku o samozaposlenih v kulturi je novost formulacija še ene kategorije ustvarjalcev: Zunanji sodelavci v kulturi delujejo v statusu samozaposlenega v kulturi ali v odvisnem razmerju, ki ni delovno razmerje. V določbah o nacionalnem svetu za kulturo je formulacija: Člane sveta imenuje predsednik države.
Skupina Simona Karduma je pri poimenovanju zakona najkrajša, saj govori o zakonu o kulturi. V razdelku o financiranju piše: Javna sredstva za financiranje javne službe, ki jo izvaja javni zavod, zagotavlja ustanovitelj oziroma soustanovitelj. Poleg tega se javni zavod financira tudi iz drugih javnih in nejavnih virov, ki jih pridobiva z opravljanjem javne službe oziroma registrirane dejavnosti.
O imenovanju direktorja javnega zavoda: Direktorja imenuje (in razrešuje) svet zavoda po predhodnem mnenju ustanovitelja. Za imenovanje direktorja je potrebno soglasje soustanoviteljev, ki zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje javnega zavoda.
O svetu zavoda: Svet sestavljajo predstavniki ustanovitelja in predstavniki zaposlenih. Ustanovitelj enega od predstavnikov v svetu imenuje neposredno, preostale člane na podlagi javnega povabila. Definicija samozaposlenega v kulturi: Samozaposlena oseba na področju kulture je oseba, ki opravlja samostojno specializiran poklic na področju kulture, ne zaposluje drugih oseb in je registrirana pri ministrstvu. O imenovanju članov NSK: Nacionalni svet za kulturo imenuje državni zbor na predlog ministra.
