Srbi bodo morali pisati v cirilici
Cirilico bodo zaščitili z zakonom, ker naj bi jo ogrožala naraščajoča raba latinice
Odpri galerijo
Zakon predvideva davčne olajšave za izdajatelje časopisov in knjig, ki tiskajo v cirilici, in tudi za podjetja, ki bodo svoje ime natisnila in poudarila v cirilici. FOTO: Dokumentacija Dela
V Srbiji je v pripravi zakon, po katerem uporaba cirilice ne bo obvezna samo v vseh državnih ustanovah, ampak tudi v javnih podjetjih in podjetjih v večinski državni lasti ter medijih. Cirilica bi postala glavna pisava, latinica pa pomožna.
Zakon predvideva tudi denarne kazni za kršitve. Odgovorna oseba bi za uporabo zgolj latinice plačala od 45 do 850 evrov kazni, podjetje, ki ne bi natisnilo deklaracije in navodil za uporabo v cirilici, bi bilo kaznovano z od 4500 do 8500 evri, odgovorna oseba v podjetju ali ustanovi pa z do 600 evri.
Tako naj bi zaščitili cirilico, ki je po mnenju nekaterih, predvsem politikov, ogrožena. Po raziskavi, ki jo je leta 2014 izvedla agencija Open Sours, 47 odstotkov vprašanih piše v latinici in 36 odstotkov v cirilici, drugi v obeh pisavah. Razlika je še večja med uporabniki interneta: 57 odstotkov jih piše v latinici in 29 odstotkov v cirilici. Cirilica je vse manj v rabi, a jezikoslovci menijo, da ji ne grozi izumrtje.
Na manjšo uporabo cirilice vpliva tudi to, da je ta pisava manj dostopna na telefonih, poleg tega so SMS-sporočila v cirilici dražja.
V Srbiji na internetu obstaja 99.000 domen .rs v latinici, medtem ko je strani s cirilično domeno .srb vsega 2000. Za spletno stran v cirilici se redko odločijo zato, ker bi radi imeli čim večji doseg v regiji. Ni pa samo majhen trg razlog, da se ljudje v glavnem odločajo za strani v latinici, ampak tudi to, da vzdrževanje strani v dveh pisavah zahteva več kadra.
Da bi povečali rabo cirilice, so v novem zakonu predvidene davčne olajšave za izdajatelje časopisov in knjig v cirilici. Olajšave so predvidene tudi za podjetja, ki bodo svoje ime natisnila in poudarila v cirilici. Županstvo Beograda je napovedalo, da bodo vse pravne in fizične osebe, ki najemajo prostore v lasti mesta, dobile petodstotni popust pri najemnini, če bodo izpostavile ime podjetja v cirilici.
Ko je pred kratkim multinacionalna veriga kavarn Starbucks izrazila željo, da bi v Beogradu odprla lokal, je podžupan Beograda Goran Vesić dejal, da je bil njegov pogoj pri dogovorih s predstavniki Starbucksa napis v cirilici in ne samo v latinici.
Razprave o ogroženosti cirilice se v Srbiji pojavijo vsake toliko časa. Srbski novinar Teofil Pančić je zapisal, da so se umetno izzvana histerija in dobro orkestrirani napadi moralne panike okoli »izumiranja cirilice«, poistoveteni z »izgubo identitete srbskega naroda in jezika«, pojavili neposredno pred prihodom Slobodana Miloševića na oblast in od takrat se ciklično obnavljajo. Občasno potihnejo, in to v obdobjih, ko je na oblasti nekdo iz levega centrističnega spektra, in se vrnejo, ko oblast znova prevzamejo trda desnica in deprimirajoča provincialno desničarska psevdolevica (miloševićevci in postmiloševićevci ali etnonacionalisti).
V času Jugoslavije sta bili latinica in cirilica v Srbiji z ustavo obravnavani kot enakovredni pisavi, kmalu po razpadu države pa je cirilica obveljala za bolj enakopravno, za uradno pisavo. To pomeni, da morajo že zdaj državni organi in službe med seboj in z državljani komunicirati v cirilici. V čem je torej problem? V tem, da ustava jasno loči uradno rabo od javne rabe jezika in pisave. V javno spadajo časopisi in knjige, napisi na ulicah, objektih, trgovinah ..., skratka vse, kar ni v strogem pomenu uradno, vendar je javno vidno.
Nekateri srbski časopisi, na primer Politika, Večernje novosti in tednik Nin, izhajajo v cirilici, večina drugih v latinici, med njimi tudi ugledni tednik Vreme. Po novem zakonu naj bi bila cirilica obvezna tudi v javni rabi. Med drugim naj bi bila vsaj polovica filmov na televiziji podnaslovljena v cirilici. Poleg izobraževalnih, znanstvenih in javnih ustanov ter podjetij bodo morali uporabljati cirilico tudi zasebniki. To se nanaša na pravno komunikacijo, navajanje imena, sedeža in dejavnosti podjetja, naziv blaga, račune, potrdila. Zakon pripravljajo na ministrstvu za kulturo, minister Vladan Vukosavljević je v petek izjavil: »Moramo ukiniti lažno delitev na uradno in javno rabo pisave.«
Le malo jezikov na svetu uporablja dve pisavi ali več, v Evropi le srbščina. V Rusiji in Bolgariji bi bilo nepredstavljivo uvesti latinico, medtem ko Srbi uporabljajo latinico že stoletje. Mnogi nov zakon podpirajo, med njimi tudi konservativna in nacionalistična Srbska akademija znanosti in umetnosti. Nekateri jezikoslovci so prepričani, da je cirilica že zdaj privilegirana pisava in ni bojazni, da bi izumrla. V šoli se otroci najprej učijo cirilico in nato latinico. Vsi šolski učbeniki so obvezno v cirilici. Zato menijo, da gre pri novem zakonu za politično odločitev, vsak politični poseg pa ovira normalen jezikovni utrip.
Nekateri opozarjajo tudi na to, da bo nov zakon diskriminatoren do latinice. Poleg tega prisilni ukrepi niso nikoli prinesli pričakovanih rezultatov, zlasti ne pri ravnanju z jezikom, zato najbrž tudi ti ne bodo imeli posebnega učinka. Opozarjajo, da je bistven problem v Srbiji nedopustno visok odstotek funkcionalno nepismenih ljudi, združen z nizko ravnjo jezikovne kulture pri velikem delu prebivalcev. Zato je veliko lažje organizirati kampanje za zaščito cirilice kot se sistematično in resno ukvarjati z vprašanji jezikovne in izobraževalne politike.
Zakon predvideva tudi denarne kazni za kršitve. Odgovorna oseba bi za uporabo zgolj latinice plačala od 45 do 850 evrov kazni, podjetje, ki ne bi natisnilo deklaracije in navodil za uporabo v cirilici, bi bilo kaznovano z od 4500 do 8500 evri, odgovorna oseba v podjetju ali ustanovi pa z do 600 evri.
Latinica prva predvsem na internetu
Tako naj bi zaščitili cirilico, ki je po mnenju nekaterih, predvsem politikov, ogrožena. Po raziskavi, ki jo je leta 2014 izvedla agencija Open Sours, 47 odstotkov vprašanih piše v latinici in 36 odstotkov v cirilici, drugi v obeh pisavah. Razlika je še večja med uporabniki interneta: 57 odstotkov jih piše v latinici in 29 odstotkov v cirilici. Cirilica je vse manj v rabi, a jezikoslovci menijo, da ji ne grozi izumrtje.
Na manjšo uporabo cirilice vpliva tudi to, da je ta pisava manj dostopna na telefonih, poleg tega so SMS-sporočila v cirilici dražja.
V Srbiji na internetu obstaja 99.000 domen .rs v latinici, medtem ko je strani s cirilično domeno .srb vsega 2000. Za spletno stran v cirilici se redko odločijo zato, ker bi radi imeli čim večji doseg v regiji. Ni pa samo majhen trg razlog, da se ljudje v glavnem odločajo za strani v latinici, ampak tudi to, da vzdrževanje strani v dveh pisavah zahteva več kadra.
Spodbude
Da bi povečali rabo cirilice, so v novem zakonu predvidene davčne olajšave za izdajatelje časopisov in knjig v cirilici. Olajšave so predvidene tudi za podjetja, ki bodo svoje ime natisnila in poudarila v cirilici. Županstvo Beograda je napovedalo, da bodo vse pravne in fizične osebe, ki najemajo prostore v lasti mesta, dobile petodstotni popust pri najemnini, če bodo izpostavile ime podjetja v cirilici.
Ko je pred kratkim multinacionalna veriga kavarn Starbucks izrazila željo, da bi v Beogradu odprla lokal, je podžupan Beograda Goran Vesić dejal, da je bil njegov pogoj pri dogovorih s predstavniki Starbucksa napis v cirilici in ne samo v latinici.
Razprave o ogroženosti cirilice se v Srbiji pojavijo vsake toliko časa. Srbski novinar Teofil Pančić je zapisal, da so se umetno izzvana histerija in dobro orkestrirani napadi moralne panike okoli »izumiranja cirilice«, poistoveteni z »izgubo identitete srbskega naroda in jezika«, pojavili neposredno pred prihodom Slobodana Miloševića na oblast in od takrat se ciklično obnavljajo. Občasno potihnejo, in to v obdobjih, ko je na oblasti nekdo iz levega centrističnega spektra, in se vrnejo, ko oblast znova prevzamejo trda desnica in deprimirajoča provincialno desničarska psevdolevica (miloševićevci in postmiloševićevci ali etnonacionalisti).
Uradna in javna raba
V času Jugoslavije sta bili latinica in cirilica v Srbiji z ustavo obravnavani kot enakovredni pisavi, kmalu po razpadu države pa je cirilica obveljala za bolj enakopravno, za uradno pisavo. To pomeni, da morajo že zdaj državni organi in službe med seboj in z državljani komunicirati v cirilici. V čem je torej problem? V tem, da ustava jasno loči uradno rabo od javne rabe jezika in pisave. V javno spadajo časopisi in knjige, napisi na ulicah, objektih, trgovinah ..., skratka vse, kar ni v strogem pomenu uradno, vendar je javno vidno.
Nekateri srbski časopisi, na primer Politika, Večernje novosti in tednik Nin, izhajajo v cirilici, večina drugih v latinici, med njimi tudi ugledni tednik Vreme. Po novem zakonu naj bi bila cirilica obvezna tudi v javni rabi. Med drugim naj bi bila vsaj polovica filmov na televiziji podnaslovljena v cirilici. Poleg izobraževalnih, znanstvenih in javnih ustanov ter podjetij bodo morali uporabljati cirilico tudi zasebniki. To se nanaša na pravno komunikacijo, navajanje imena, sedeža in dejavnosti podjetja, naziv blaga, račune, potrdila. Zakon pripravljajo na ministrstvu za kulturo, minister Vladan Vukosavljević je v petek izjavil: »Moramo ukiniti lažno delitev na uradno in javno rabo pisave.«
Le malo jezikov na svetu uporablja dve pisavi ali več, v Evropi le srbščina. V Rusiji in Bolgariji bi bilo nepredstavljivo uvesti latinico, medtem ko Srbi uporabljajo latinico že stoletje. Mnogi nov zakon podpirajo, med njimi tudi konservativna in nacionalistična Srbska akademija znanosti in umetnosti. Nekateri jezikoslovci so prepričani, da je cirilica že zdaj privilegirana pisava in ni bojazni, da bi izumrla. V šoli se otroci najprej učijo cirilico in nato latinico. Vsi šolski učbeniki so obvezno v cirilici. Zato menijo, da gre pri novem zakonu za politično odločitev, vsak politični poseg pa ovira normalen jezikovni utrip.
47 odstotkov Srbov piše v latinici, 36 odstotkov v cirilici, drugi v obeh pisavah.
Zakon predvideva denarne kazni za neuporabo cirilice.
Pred razpadom SFRJ sta bili latinica in cirilica v Srbiji enakovredni pisavi.
Le malo jezikov na svetu uporablja dve pisavi ali več, v Evropi le srbščina.
Zakon predvideva denarne kazni za neuporabo cirilice.
Pred razpadom SFRJ sta bili latinica in cirilica v Srbiji enakovredni pisavi.
Le malo jezikov na svetu uporablja dve pisavi ali več, v Evropi le srbščina.
Dvomi o učinkih
Nekateri opozarjajo tudi na to, da bo nov zakon diskriminatoren do latinice. Poleg tega prisilni ukrepi niso nikoli prinesli pričakovanih rezultatov, zlasti ne pri ravnanju z jezikom, zato najbrž tudi ti ne bodo imeli posebnega učinka. Opozarjajo, da je bistven problem v Srbiji nedopustno visok odstotek funkcionalno nepismenih ljudi, združen z nizko ravnjo jezikovne kulture pri velikem delu prebivalcev. Zato je veliko lažje organizirati kampanje za zaščito cirilice kot se sistematično in resno ukvarjati z vprašanji jezikovne in izobraževalne politike.
Nekateri jezikoslovci so prepričani, da je cirilica že zdaj privilegirana pisava in ni bojazni, da bi izumrla. V šoli se otroci najprej učijo cirilico in nato latinico. Vsi šolski učbeniki so obvezno v cirilici. Zato menijo, da gre pri novem zakonu za politično odločitev, vsak politični poseg pa ovira normalen jezikovni utrip.
