Izjemen opus kljub kratkemu ustvarjalnemu oknu

Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice (Nuk) je najpomembnejše nahajališče rokopisov slovenskih avtorjev od Valentina Vodnika do današnjih dni. Nad njimi bedi vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva Nuka Marijan Rupert, ki je za Delo povedal, da je v Kosovelovem arhivu 30 map gradiva – poleg njegove zapuščine iz Tomaja, ki obsega 24 škatel, je tu še še Gspanov arhiv pa različne korespondence, ki bi postavljene v vrsto merile tri metre v dolžino.

Kjer je Kosovel pasel svojo kozo in poslušal vršenje borov

Ta podatek je izjemen ob dejstvu, da je Srečko Kosovel ustvarjal le nekaj let (umrl je 27. maja pri komaj 22 letih), po splošni oceni tri do štiri leta, in v tem času ustvaril okoli 1400 pesmi. Marijan Rupert je velik poznavalec življenja in dela Srečka Kosovela, v pogovoru med ogledom Kosovelovih rokopisov je povedal, da je Prešeren pesnik 19. stoletja, Srečko Kosovel pa še sto let po smrti ostaja moderen pesnik. Temu lahko le pritrdimo, posebno zdaj, ko smo se znašli v podobnih časih kot takrat, ko je ustvarjal Kosovel. Kot zanimivost naj dodamo, da je v rokopisni zbirki tudi zapuščina njegove starejše sestre Karmele Kosovel, ki je bila izvrstna pianistka in svetovljanka ter je imela osupljivo podobno pisavo kot njen pet let mlajši brat.

Marijan Rupert je vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik

Seveda hranijo tudi gradiva še živih avtorjev, kot sta Svetlana Makarovič in Niko Grafenauer. Poleg rokopisov so v zbirkah čedalje pogosteje tudi računalniške datoteke, saj so računalniki prevladujoč način pisanja – Tomaž Šalamun je zapustil dvesto disket, ki so jih presneli in jih danes hranijo.

Kosovelov grob v Tomaju FOTO: Voranc Vogel

Od rokopisa do besede

V Nuku so lani izvedli projekt Od rokopisa do besede, v okviru katerega so si prizadevali povečati dostopnost Kosovelovih rokopisov na portalu Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si), tako da so jih s pomočjo prostovoljcev prevedli v strojno berljivo obliko. Sovodja projekta je Ajda Zavrtanik Drglin, ki je povedala, da Kosovelova zbirka obsega 2400 enot gradiva, pred projektom je bilo digitaliziranih 1045 enot rokopisov, večinoma pesmi.

»Z novimi tehnologijami lahko upamo, da bomo odkrili nove plasti ali vzorce v Kosovelovih besedah,« je poudarila Ajda Zavrtanik Drglin. FOTO: Maj Blatnik/Nuk

»Z izvedbo projekta Od rokopisa do besede smo Kosovelove rokopise poskušali približati javnosti na več načinov. Najprej prek uporabnosti: s prosto dostopnimi transkripcijami so rokopisi iskalni, strojno berljivi in na voljo uporabnikom z oviranostmi, pa tudi tistim, za katere je Kosovelova 'doktorska pisava' izziv. Prek vključevanja prostovoljcev v projekt hkrati gradimo in negujemo odnos med zainteresiranimi posamezniki, Nukom in neprecenljivo zakladnico kulturne dediščine, ki jo hranimo. Tako soustvarjamo vključujočo, radovedno in razvojno usmerjeno skupnost, ki jo druži ljubezen do slovenske besede,« je pojasnila Ajda Zavrtanik Drglin, ki jo je še posebej navdušil odziv javnosti na poziv k sodelovanju pri projektu. »V nekaj dneh po objavi smo prostovoljcem razposlali vse skenirane rokopise. Sodelovalo je več kot sto prostovoljcev. To kaže na izjemno spoštovanje, zanimanje in navdušenje nad Kosovelovo zapuščino.«

Eno izmed zanimivih odkritij projekta je bil vpogled v delo urednikov Kosovelovih pesmi, saj skoraj nobeno objavljeno besedilo ni identično rokopisu. »Uredniki so dodajali ločila, ponekod so pri razvozlavanju Kosovelovega težko berljivega rokopisa potrebovali precej domišljije. Tako so pri nekaterih besedilih nastala tudi vsebinska razhajanja med objavljenimi besedili in transkripcijami prostovoljcev. Primer takšne razlike najdemo v pesmi Graditelji, pri kateri smo v okviru projekta zadnji verz prve kitice zapisali kot ki vozijo skozi sivo zimo, v zbranih delih urednika Antona Ocvirka pa je zapisan kot ki vozijo skozi sivo sivino.«

V rokopisni zbirki v brezkislinskih ovojih in škatlah hranijo okoli 2400 enot gradiva, ki ga je ustvaril Srečko Kosovel. FOTO: Nuk

Obsežni in zahtevni opus

»Socialne in revolucionarne note v njegovih pesmih ostajajo relevantne in vredne vnovičnega branja, sploh v trenutnem političnem ozračju. Človek-stroj bo uničen ima v času porasta umetne inteligence gotovo drugačen prizvok kot v času nastanka, tako kot Evropa umira v času, ko se mednarodno pravo kaže kot zgolj črka na papirju. Z novimi tehnologijami lahko upamo, da bomo odkrili nove plasti ali vzorce v Kosovelovih besedah, a v poeziji bo vedno ostala ključna osebna interpretacija posameznika, ki je ne bo mogla nadomestiti nobena tehnologija,« je povedala Ajda Zavrtanik Drglin in dodala, da je Kosovelov opus resnično neverjeten, tako po vsebini kot po obsegu. Z njim se bomo lahko ukvarjali še leta.

Rokopis pesmi Sferično zrcalo FOTO: NUK

»Rezultati projekta Od rokopisa do besede so plod dela prostovoljcev in ne strokovnjakov, tako da mestoma Kosovelova pisava ostaja nerazvozlana. V projektu smo prebirali zgolj digitalizirani del Kosovelove rokopisne zapuščine – obstaja še veliko dnevnikov in pisem, ki v projekt niso bili vključeni, saj v začetku projekta njihovih digitalnih dvojnikov še ni bilo.«

Trenutno se v Nuku z dijakinjo Manco Boh ukvarjajo tudi s kemijsko analizo črnil, uporabljenih v Kosovelovih rokopisih, in grafološko analizo pisave – »s tema dvema pristopoma bomo poskušali rokopise okvirno datirati. Rezultati teh raziskav bodo znani še letos.«