Suhozidna gradnja vpisana v register nesnovne kulturne dediščine

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva. Značilna je za Kras in Istro.
Objavljeno
25. maj 2016 17.38
V. U., STA
V. U., STA
Tehnika suhozidne gradnje je od petka vpisana v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, so sporočili iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, značilna za Kras in Istro.

Pri suhozidni gradnji gre za veščino zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov, v opisu nove pridobitve navajajo v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine.

Znanje zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri ter je bilo eden izmed osnovnih pogojev preživetja na kamnitem kraškem in istrskem svetu.

Na Krasu apnenec, v Istri peščenjak

Za gradnjo suhih zidov v odprti krajini se uporablja izključno lokalen neobdelan kamen iz neposredne bližine gradnje. Na Krasu je to apnenec, večinoma masivni različki karbonatnih kamnin nepravilnih oblik, lahko tudi pravilnejši plastnati. V slovenski Istri prevladuje sedimentna kamnina peščenjak.

Graditelj se mora vedno znova prilagajati razpoložljivemu, vselej drugačnemu materialu in ga smiselno sestaviti v uporabno konstrukcijo, zato prihaja tudi do lokalno pogojenih različic. Suhi zid je kot rezultat bivanja človeka in njegove uporabe prostora ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine.

Suhozidno gradnjo še poznajo pripadniki generacij, rojenih pred drugo svetovno vojno, ko je bila tehnika v vsakdanji rabi in se je prenašala iz roda v rod. Na Krasu so jo začeli oživljati v 90. letih minulega stoletja, po 2000 so začeli izvajati akcije obnov in demonstracij. Leta 2015 je bilo ustanovljeno Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, ki organizira in izvaja delavnice učenja gradnje in spoznavanja tipologije na Krasu.

V Istri so načrtno začeli oživljati suhogradnjo po letu 2010 v okviru projekta Revitas. Konec leta 2012 je bilo ustanovljeno društvo Jugna, ki skrbi za promocijo in izobraževanje o kamniti suhi gradnji ter obnavlja obstoječe suhozidne objekte. Izdan je bil priročnik z navodili za suho gradnjo, izvedenih je bilo več izobraževalnih delavnic, so še zapisali.