Tiskane izdaje
Bolj ko se je leto 2016 bližalo koncu, bolj smo imeli v kulturni redakciji Dela vtis, da smo objavili več zapisov ob smrti znanih kulturnih in popkulturnih ustvarjalcev kot prejšnja leta. Je bilo lansko leto res smrtonosno ali se nam je samo zdelo?
Lani so umrli glasbeniki David Bowie, Prince, Leonard Cohen, režiserji Abbas Kiarostami, Andrzej Wajda, Alan Rickman, pisatelji Umberto Eco, Harper Lee, Imre Kertész, Dario Fo, arhitektka Zaha Hadid, igralka Zsa Zsa Gabor ... V kulturni redakciji Dela nismo bili edini, ki se nam je število smrti zdelo nenavadno visoko.
Več mesecev pred nami, že aprila, se je tako zazdelo tudi novinarjem BBC. Ugotovili so, da je dvakrat več slavnih umrlo v istem obdobju lani kot leta 2015, in celo petkrat več kot leta 2012. V BBC so tudi izračunali, da je v zadnjih šestih mesecih leta 2015 umrlo enako število slavnih kot v zadnjih šestih mesecih v zadnjih štirih ali petih letih.
Književnost
Umberto Eco, 19. februarja
V starosti 84 let je doma v Milanu za rakom umrl filozof, semiotik, medievalist, lingvist, profesor, pisatelj, publicist, poznavalec in strasten zbiratelj starih knjig, ljubitelj glasbe in umetnosti ter vsega lepega. Bil je eno najbolj znanih italijanskih imen v svetu.
Kljub profesorskemu in publicističnemu delu je našel čas tudi za delo v založniški hiši Bompiani, v kateri je delal do leta 1975, ko je postal profesor semiotike na bolonjski univerzi. Pogled na njegovo delo in bibliografijo ter seznam častnih doktoratov jemljeta dih. Dobil je več kot štirideset častnih doktoratov – leta 2007 mu ga je podelila tudi ljubljanska univerza – v kar šestdesetletni karieri znanstvenika in pisatelja pa tudi veliko nagrad na teh področjih.
Napisal je sedem odmevnih romanov: Ime rože, Foucaultovo nihalo, Baudolino, Skrivnostni plamen kraljice Loane, Praško pokopališče, Otok prejšnjega dne, Nulta številka in vsi so prevedeni v slovenščino. Prav tako njegove neleposlovne knjige, med njimi Zgodovina lepote in Zgodovina grdega ter Kako napišemo diplomsko nalogo.
Harper Lee, 19. februarja
V ZDA je pri 90 letih umrla pisateljica, ki je zaslovela z romanom Če ubiješ oponašalca. Roman je izšel leta 1960, pisateljica pa je leto pozneje zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Lani je prišel na knjižne police tudi drugi avtoričin roman Pojdi, postavi stražarja, ki je nastal še pred omenjeno uspešnico.
Dario Fo, 13. oktobra
Italijanski dramatik in igralec, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1997 ter eden vodilnih predstavnikov satiričnega in političnega gledališča je umrl pri 90 letih. Najbolj znan je bil po delih Naključna smrt nekega anarhista in Burkaški misterij. Njegova besedila igrajo po vsem svetu, doma pa je bil velikokrat trn v peti italijanski politiki in institucijam.
Imre Kertész, 31. marca
Madžarski nobelovec židovskega rodu je na lastni koži občutil strahote koncentracijskega taborišča in o njih tudi pisal. Umrl je v starosti 86 let. V obstoju koncentracijskih taborišč in ljudi, ki so jih vodili, ni prepoznaval ničesar nerazumljivega ali izrednega. Pojmoval jih je kot zlo, ki je plod razumskega delovanja. V slovenščino sta prevedena romana Kadiš za nerojenega otroka in Brezusodnost.
Glasba
David Bowie, 10. januarja
Glasbena ikona David Bowie je umrl po 18 mesecih boja z rakom. Eden največjih pop glasbenikov zadnjih desetletij je bil znan po nenehnem spreminjanju glasbenega sloga in podobe. Svoj 69. rojstni dan je štiri dni pred smrtjo zaznamoval z izidom 26. studijskega albuma Blackstar in se tako poslovil od oboževalcev. Nenehno je eksperimentiral in presenečal z novitetami. Od vzpona v sedemdesetih letih se je njegovo delo gibalo od cosmic folka in glam rocka do soula, plesnega popa ter eksperimentov z elektronsko glasbo.
Leta 2013 so številni kritiki album The Next Day, prvi po Realityju iz leta 2003, ocenili za refleksijo njegovega dotedanjega dela. Njegov zadnji album Blackstar je šel v drugo smer, zunaj vseh pravil, z njim je potrdil status enega najbolj skrivnostnih protagonistov v popularni glasbi. Na njem je sedem pesmi, naslovna traja deset minut in govori o smrti ter religiji. Na poti od fanta do slave je izkoristil vse svoje talente, od odličnega občutka za popularno glasbo do izkušenj z avantgardnim gledališčem. Spotoma je postal ena največjih rockovskih ikon.
Prince, 21. aprila
Ameriški glasbenik, legenda t. i. novega funka, je umrl na svojem posestvu Paisley Park zaradi prevelikega odmerka protibolečinskih zdravil.Pevec, pisec pesmi in igralec je bil na glasbeni sceni pomembna osebnost skoraj štirideset let. Njegova glasba je bila mešanica rocka, r'n'b-ja, soula, funka, hip hopa, disca, jazza in popa.
Leonard Cohen, 7. novembra
Legendarni kanadski glasbenik in pesnik, eden največjih vizionarjev med sodobnimi ustvarjalci, je umrl pri 82 letih po padcu na svojem domu v Los Angelesu, vedoč, da je končal najpomembnejši album, kakor je sam menil. Mesec pred tem in le nekaj mesecev po smrti ene njegovih največjih ljubezni in muz Marianne Ihlen, ki je bila navdih za pesem So Long, Marianne, je namreč posnel svoj štirinajsti studijski album You Want It Darker, na katerem z zagrobnim glasom sporoča, da je pripravljen na slovo: Hineni, hineni, My Lord (Pripravljen sem, gospod).
Cohenove pesmi so bile pogosto žalostne, temne, vendar tudi polne romantike. Generacije so prepevale njegove Suzanne, So Long, Marianne, Bird on the Wire ... Mnogi se bodo najbolj spominjali pesmi Hallelujah, ki je verjetno najbolj izvajana. V skoraj polstoletni glasbeni karieri je napisal vrsto pesmi, ki so z malo besedami govorile o veri in ljubezni, depresiji in samomoru, politiki in vojni.
Esma Redžepova, 11. decembra
Makedonska pevka romske glasbe je umrla v starosti 73 let v bolnišnici v Skopju zaradi težav s pljuči. V dolgoletni karieri je imela več kot 23.000 koncertov, od katerih je bila tretjina humanitarnih. Posnela je okrog tisoč pesmi, v dobršnem delu je bila tudi avtorica glasbe in besedila. Ni bila znana le po močnem in čustvenem izvajanju romske glasbe, ampak tudi kot humanitarka. Posvojila, vzgojila in šolala je 47 dečkov in eno deklico.
Film
Abbas Kiarostami, 4. julija
Eden od največjih režiserjev na svetu je umrl v starosti 76 let v Franciji, kamor je prišel iz Teherana na zdravljenje. V 60. letih 20. stoletja se je uveljavil kot predstavnik t. i. iranskega novega filmskega vala. Tudi po islamski revoluciji v državi leta 1979 je ostal v domovini, zadnje desetletje življenja pa je delal predvsem v tujini. Med njegovimi najbolj znanimi filmi je Okus češnje, ki mu je leta 1997 v Cannesu prinesel zlato palmo. Film, ki govori o želji po življenju in krhkosti 50-letnega moškega, mu je v Iranu povzročil nevšečnosti, ker ga je igralka Catherine Deneuve pri podelitvi nagrade poljubila, kar je izzvalo jezo konservativcev.
Znani so tudi filmi Kje je hiša mojega prijatelja?, In življenje teče dalje, Pod oljkami, Veliki plan, Veter nas bo odnesel s seboj, Deset, Overjena kopija. Slednji iz leta 2010, je bil prvi, ki ga je posnel zunaj Irana, Juliette Binoche pa je v Cannesu zanj prejela nagrado za najboljšo igralko. Kiarostami je avtor več kot štiridesetih filmov različnih zvrsti, žanrov in dolžin.
Andrzej Wajda, 9. oktobra
Eden najpomembnejših poljskih filmskih ustvarjalcev, velikan evropskega in svetovnega filma, je umrl v starosti 90 let v varšavski bolnišnici zaradi odpovedi pljuč. V dolgoletni karieri je posnel številne filme, najprej odlično trilogijo Pokolenje o dozorevanju fanta v vojnih razmerah, Kanal o dogajanju v času varšavske vstaje leta 1944 ter Pepel in diamant o nasprotjih na Poljskem po koncu druge svetovne vojne.
Trilogija obravnava psihološke učinke vojne na mlade. Znani so tudi filmi Obljubljena dežela, Železni človek in Katin. V svojih delih se je ukvarjal z zgodovino Poljske, grozotami druge svetovne vojne, stalinističnim obdobjem in bojem delavcev za demokracijo.
Bata Živojinović, 22. maja
V bolnišnici v Beogradu je v starosti 82 let umrl najbolj znani igralec na področju nekdanje Jugoslavije. Igral je v več kot tristo filmih in TV-serijah, zaslovel pa z vlogami v partizanskih filmih, v katerih je nastopal v šestdesetih in sedemdesetih letih. Vloga v filmu Valter brani Sarajevo mu je prinesla neverjetno slavo na Kitajskem. Živojinović, znan po vzdevku Bata, je nedvomno odigral več filmskih vlog kot katerikoli igralec v zgodovini jugoslovanske kinematografije.
Neprekinjeno filmsko kariero je začel z vlogama v Vlaku brez voznega reda leta 1959 in Vojni leta 1960. Oba je režiral Veljko Bulajić, v čigar skoraj vseh poznejših filmih je Živojinović igral glavne vloge. Igral je junake in barabe, zlahka je prehajal iz vloge glavnega v vlogo stranskega lika. V šestdesetih se je s filmi Kozara, Tri, Operacija Beograd in Bitka na Neretvi ustoličil kot eden največjih zvezdnikov jugoslovanske kinematografije.
Mira Stupica, 19. avgusta
Ena od najbolj cenjenih srbskih in jugoslovanskih gledaliških in filmskih igralk je umrla v starosti 93 let. Sila plodovita in prepoznavna je postala po poroki s slovenskim igralcem in režiserjem Bojanom Stupico, s katerim je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu in drugod.
Skupaj sta ustvarila kultne predstave, kot sta Kralj na Betajnovi in Mirandolina, ki sta gostovali v Parizu, na Dunaju, v Budimpešti, Benetkah, Varšavi, po Sovjetski zvezi ... O možu je Mira dejala: »Bojan je bil moj Pigmalion in moja univerza. Zame je bil edini, največji, najboljši, najgloblji, najzanimivejši ...«
Zsa Zsa Gabor, 18. decembra
Malo pred 100. rojstnim dnevom je umrla hollywoodska igralka madžarskega rodu, ki je igrala v več kot tridesetih filmih (Moulin Rouge, Lili, Arrivederci bebe!). Bolj kot po vlogah je bila znana po ljubezenskem in družabnem življenju.
Carrie Fisher, 27. decembra
Zaradi srčnega napada na letalu je pri 60 letih umrla igralka, katere kariero je zaznamovala vloga princese Leie v Vojni zvezd. Odigrala je tudi druge vidne vloge, na primer v filmih Hannah in njeni sestri Woodyja Allena in Ko je Harry srečal Sally, toda nobena ni imela tolikšnega učinka kot v Vojni zvezd. Pisala je tudi scenarije in avtobiografske romane, med drugim Razglednice iz pekla, po katerem so posneli tudi film. V njem sta nastopili Meryl Streep in Shirley MacLaine.
Debbie Reynolds, 28. decembra
Dan za Carrie Fisher je zaradi težav z dihanjem in možganske kapi v Los Angelesu umrla njena mama Debbie Reynolds, stara 84 let. Med obiskom pri sinu Toddu, s katerim sta se pogovarjala o podrobnostih Carriejinega pogreba, ji je postalo slabo. Debbie Reynolds se je v zadnjem desetletju pojavila v številnih TV-serijah, med drugim v Will in Grace, zaslovela pa je petdesetih letih prejšnjega stoletja z vlogami v Singin' in the Rain, Three Little Words, It Started with a Kiss, The Mating Game. Bila je zvezdnica starega, bleščečega Hollywooda, igralka, pevka in plesalka, ki se uvršča med imena, kot so Elizabeth Taylor, Marilyn Monroe, Ginger Rogers, Bette Davis, Sophia Loren …
Arhitektura
Zaha Hadid, 31. marca
Britanska arhitektka iraškega rodu je umrla zaradi srčnega infarkta pri 65 letih. S svojo organsko arhitekturo je premaknila meje sodobnega oblikovanja. Po njenih načrtih so naredili vrsto zgradb, med njimi nacionalni muzej sodobne umetnosti MAXXI v Rimu, center Rosenthal za sodobno umetnost v Cincinnatiju, muzej Riverside v Glasgowu.
Projektirala je smučarsko skakalnico Bergisel ter žičnico v Innsbrucku, bazenski kompleks London Aquatics Center, zgrajen za olimpijske igre 2012 ... Leta 2004 je kot prva ženska prejela Pritzkerjevo nagrado, ki na področju arhitekture velja za enakovredno Nobelovi.
Smrti pomembnih slovenskih umetnikov
Književnost
Aleš Debeljak, 28. januarja
V prometni nesreči je v starosti 54 let umrl pesnik, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor na FDV. Objavil je štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi. Njegove najbolj znane pesniške zbirke so Zamenjave, zamenjave, Slovar tišine, Imena smrti, Minute strahu, Nedokončane hvalnice, Mesto in otrok, Tihotapci, Kako biti človek. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike. Za poezijo je dvakrat prejel Jenkovo nagrado, bil je tudi nagrajenec Prešernovega sklada.
Vid Pečjak, 27. februarja
V starosti 87 let je umrl Vid Pečjak, psiholog, ki je poleg strokovnih del pisal tudi literarna, med katerimi je danes nekoliko starejša generacija s velikanskim navdušenjem brala Drejčka in tri marsovčke.
Fabjan Hafner, 10. maja
Pri 50 letih je umrl pesnik in prevajalec, ki je v nemško govorečem prostoru veljal za nesporno avtoriteto na področju literarnega prevajanja. Bil je velik poznavalec Slovenije, Koroške in njune književnosti v obeh jezikih. Cenjen je bil kot pedagog na univerzah v Gradcu, Celovcu in Ljubljani, za svoje prevajalsko delo je prejel številna priznanja.
Franc Zadravec, 24. julija
Literarni zgodovinar in akademik je umrl v starosti 90 let. Njegove študije zajemajo ekspresionistično liriko, prozo in dramatiko, teorijo realizma po moderni, novejšo literarno kritiko, slovenski roman 20. stoletja in slovensko zamejsko literaturo. Podpisal se je pod številna dela in objavil več kot 300 znanstvenih razprav, študij in člankov doma. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen.
Gledališče
Tomaž Pandur, 12. aprila
Med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju je zaradi odpovedi srca pri 53 letih umrl svojstveni gledališki režiser. Med njegovimi velikimi odrskimi projekti so bili Goethejev Faust, Shakespearov Hamlet, Dantejeva Božanska komedija in drugi.
Med njegovimi zadnjimi projekti sta bila dramski diptih po Shakespearovem Rihardu III. in Rihardu II. v ljubljanski Drami leta 2014 ter dramska pesnitev Johanna Wolfganga Goetheja o človeku, ki je prodal svojo dušo hudiču, ki jo je ponovno uprizoril po 25 letih. Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal izrazito samosvoje. Za svoje delo je prejel več slovenskih in mednarodnih nagrad, dve Borštnikovi ter nagrado Prešernovega sklada.
Glasba
Dušan Velkaverh, 1. februarja
Pri 73 letih je umrl avtor besedil številnih slovenskih zimzelenih melodij, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi in Mlade oči. Napisal je okrog 600 besedil za slovenske skladatelje, kot so Mojmir Sepe, Jože Privšek in Tadej Hrušovar, pa tudi zasedbe, kot je Pepel in kri. Njegovo ime je bilo tesno povezano z razcvetom festivala Slovenska popevka.
Tomaž Lorenz, 12. februarja
Pri 71 letih je umrl violinist solist, komorni glasbenik, član legendarnega bratovskega klavirskega tria Lorenz ter član mnogih drugih komornih skupin, ambasador in promotor slovenske komorne glasbe doma in v tujini, zaslužni profesor na Akademiji za glasbo. Za svoje delo je prejel tri nagrade Prešernovega sklada in več drugih.
Ondina Otta Klasinc, 14. junija
V 92. letu je umrla operna pevka svetovnega slovesa Ondina Otta Klasinc. Repertoar v Trstu rojene sopranistke slovensko-italijanskega rodu je obsegal več kot šestdeset vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Najprej je pela v opernem gledališču v Ljubljani, nato odšla v Milano in gostovala domala po vsem svetu, pozneje je bila prvakinja mariborske Opere.
Samo Hubad, 31. avgusta
Leto pred 100. rojstnim dnem je umrl starosta slovenskih dirigentov Samo Hubad. Največje umetniške uspehe je dosegel z vodenjem Simfonikov RTV Slovenija, ki je v njegovem času veljal za jugoslovanski orkester. Med drugim je bil šef dirigent Slovenske filharmonije in direktor ljubljanske Opere. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim dvakrat nagrado Prešernovega sklada.
Vilma Bukovec, 7. decembra
V 97. letu je umrla operna pevka svetovnega slovesa Vilma Bukovec Kambič. Bila je ena prvih solistk ljubljanske Opere. Nastopila je skoraj v vseh vlogah opernega repertoarja za lirski in pozneje dramski sopran. Kot solistka je pela po vsem svetu in prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Z odra ljubljanske Opere se je poslovila leta 1982, takrat je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Film
Jože Pogačnik, 16. februarja
Filmski in televizijski režiser, ki je umrl v 84. letu, je bil najbolj znan po filmih Grajski biki in Kavarna Astoria. Bil je prejemnik več nagrad, med njimi berlinskega srebrnega medveda in beneškega srebrnega leva. Režiral je blizu sto dokumentarcev in televizijskih filmov, med njimi Primer strogo zaupno, Na stranskem tiru, Jutrišnje Delo, Snaga je pol zdravja. Največji del njegovega opusa zavzemajo kratki filmi.
Likovna umetnost
Karel Peček, 2. maja
V 96. letu je preminil akademski slikar, galerist, muzealec, pedagog in vsestranski kulturni delavec Karel Pečko. Med drugim je več let vodil Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki ji je dal strokovni ugled in jo postavil na mednarodno prizorišče. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.
Vladimir Makuc, 25. junija
Slikar, grafik in kipar je umrl v 92. letu. Posvečal se je različnim tehnikam ter ikonografskim in simbolnim motivom. Za njegovo ustvarjanje so značilni prizorišča in bitja iz narave, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Raziskoval je različne grafične pristope, lotil pa se je tudi slikarstva, kiparstva, tapiserije in keramike. Za delo je prejel številne nagrade, tudi Prešernovo.
Janez Bernik, 15. julija
Slikar, grafik, kipar, scenograf in akademik je umrl v 83. letu. Prejel je številna priznanja, med njimi Prešernovo nagrado. Kot slikar in grafik je po začetnih zamahih ustvaril motivni cikel Magme (1960–1962), podobe nedotaknjene zemeljske površine. K figuralnim temam se je vrnil z upodobitvami Mandatorjev, sledila sta cikla Trave in Angeli, potem ob različnih predmetih tudi podobe Kamen – kruh.
Cikel slik, risb in pesmi Sence na duši (1980) je napovedal premik v novo kontemplacijo, hkrati so stopile v ospredje figuralne teme. Od tod ni bilo daleč do sakralne umetnosti: leta 1988 je naslikal Križev pot v cerkvi sv. Roka v Dravljah, 1993. v cerkvi v Zabreznici, 1999. pa v trnovski cerkvi v Ljubljani ob štirih podobah iz življenja Janeza Krstnika.
Matjaž Vipotnik, 10. novembra
Oblikovalec in slikar, ki je bistveno zaznamoval slovensko in jugoslovansko grafično oblikovanje od sedemdesetih let do danes, je umrl v 73. letu. Znan je predvsem po izjemnih plakatih za kulturne dogodke. Med temi je treba omeniti zlasti Marxa ob kolesu, ki ga poznajo vse generacije od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Plakat je bil leta 1983, ko je nastal, izzivalen in paradoksalen.
Nastal je namreč po naročilu Marksističnega centra pri Univerzi v Mariboru ob stoti obletnici Marxove smrti, obenem je sporočal sestopanje partije z oblasti, desetletje preden je dokončno sestopila. Grafično oblikovanje v osemdesetih letih je bilo pogosto družbeno-politično angažirano in Vipotnik je večkrat hodil po robu politično dovoljenega.
