Tiskane izdaje
Ob današnjem prazniku umetnosti ustnega pripovedovanja vsi, ki imajo možnost, pripovedujejo in prisluhnejo zgodbam, na različnih krajih, v različnih jezikih. Namen je posredovanje zgodb ter učenje drug od drugega.
Letošnja tema: modri norci
Za obeleževanje 20. marca kot nacionalnega dne pripovedovanja je na Švedskem skrbela Nacionalna mreža pripovedovalcev, ki pa je nato prenehala delovati. Dan se je neformalno ohranil, zahvaljujoč pripovedovalcem po vsej državi. Leta 1997 so v avstralskem mestu Perth pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili 20. marec za dan pripovedništva, v Mehiki in latinskih državah pa so ta dan tedaj že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.
V Skandinaviji se je leta 2002 glas za praznovanje dne pripovedovanja razširil s Švedske na Norveško, Dansko, Finsko in Estonijo. V letu 2003 se je ideja razširila še v Kanado in druge države in tako je 20. marec postal svetovni dan pripovedovanja, ki so ga prvič zaznamovali leta 2004. Ponekod ga praznujejo tudi v dneh okrog 20. marca.
Organizatorji dogodke vsako leto vežejo na drugo temo. Prvič so ga na temo ptic, nato so sledili mostovi, luna, popotnik, sanje, sosedi, luč in sence, voda, drevesa, sreča in usoda, pošasti in zmaji, želje, močne ženske in preobrazba. Letošnja tema se glasi modri norci.
Jutri zgodbe o spečem vladarju Kralju Matjažu
V Sloveniji pripovedništvo slavi pripovedovalski festival, ki ima pestro zgodovino. Njegove korenine segajo v leto 1998, ko je pravljičarka, pisateljica in pesnica Anja Štefan zasnovala Pravljični maraton. Ob sedmi obletnici, leta 2004, se je festival, ki je dotlej potekal le v Cankarjevem domu (CD), preimenoval v Pravljice danes in se razširil v še druge kulturne ustanove v Ljubljani in po Sloveniji.
Festival je nastal iz prepričanja, da se je tudi današnjega človeka mogoče dotakniti z zgodbo, ki je zgolj povedana, če je to storjeno dobro in če je vsebina poslušanja vredna. Program festivala vključuje pripovedovalske predstave za otroke, pripovedovalske večere za odrasle in izobraževalni program.
Svoje poslanstvo nadaljuje tudi v letošnji 21. izdaji, ki pod novim programskim vodstvom Špele Frlic nosi tudi novo, preprosto ime – Pripovedovalski festival in poteka še do 24. marca. Svetovni dan pripovedovanja bodo v sklopu festivala v CD zaznamovali v sredo, 21. marca, z zgodbami o spečem vladarju Kralju Matjažu. Zgodbe iz zbranega gradiva folkloristov Ivana Grafenauerja in Milka Matičetovega bodo pripovedovali Anja Štefan, Jirži Bezlaj in Ciril Horjak, na odru se jim bosta pridružila glasbenika Boštjan Gombač in Janez Dovč.
»Rada bi verjela, da ima aktivno poslušanje, ki pomaga zrak v prostoru zgostiti v gosto tišino, smisel. Kdor je kdaj po zaključku večera ostal z občutkom, da ga je nekdo pravkar do konca potegnil v svojo zgodbo, ve, da se o pripovedi ne da več razmišljati, ne da bi hkrati mislil na njenega pripovedovalca.
Čar in moč govorjene pripovedi je v tem, da ima vedno konkreten obraz. Pripovedovalec je tisti, ki da zgodbi, pa naj bo ljudska, življenjska, stara ali sveža, kredibilnost in pomen,« je ob festivalu o moči pripovedovanja in pripovedovalca zapisala Špela Frlic.
