Tiskane izdaje
Niz dogodkov v Kobaridu in Vrsnem bo trajal do 26. novembra, programski poklon pa so skupaj pripravili občina Kobarid skupaj z Osnovno šolo Simona Gregorčiča Kobarid, Tolminskim muzejem in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti OI Tolmin ter različna društva in zavodi. Dan odprtih vrat rojstne hiše, ki so jo v muzej preuredili pred 50 leti, bo potekal dopoldan s kulturnim programom, ki ga bodo popestrili dramski igralec Radoš Bolčina in učenci Glasbene šole Tolmin pod mentorstvom Nike Hribar in Sebastijana Grega. Po zbirki bo obiskovalce vodil pesnikov prapranečak Pavel Gregorčič.
V ponedeljek (19.00) bo v Knjižnici Kobarid potekal recital Gregorčičeve poezije z učenci kobariške osnovne šole in Kulturnega društva NIT. V četrtek (8.00) se bo začel maraton Gregorčičeve poezije v osnovni šoli in na različnih lokacijah Kobarida. Zvečer (18.00) bodo pesniku prižgali lučko v tamkajšnjem Kulturnem domu, prav tam pa bo v soboto (19.00) sledil zaključek s koncertom Gregorčiču v spomin.
Simon Gregorčič je po maturi na šolanje odšel v Gorico, kjer ga je najbolj mikala klasična filologija, vendar je na željo staršev in zaradi denarja končal na bogoslovju. Kot kaplan je nato zašel v Kobarid in Branik, kot upokojeni vikar pa je živel na Gradišču nad Prvačino. Umrl je v Gorici 24. novembra 1906, na zadnjo pot pa so ga ljudje pospremili pri Sv. Lovrencu pod rodnim Vrsnim.
Zgodovinopisje ga označuje za svobodomiselnega in narodno zavednega. Izpostavlja njegovo narodno prebujevalno in prosvetno dejavnost, saj je v Kobaridu ustanovil čitalnico v Kobaridu, eno prvih na Slovenskem sploh. Pesmi je pisal že v gimnazijskih letih, prvo zbirko Poezij, ki so jo bralci označili za zlato knjigo, pa je izdal leta 1882. Zaradi izjemne liričnosti je dobil vzdevek Goriški slavček.
"Da je bil pesnik zelo priljubljen, kaže že to, da so kmalu po njegov smrti postavili spominsko ploščo na rojstni hiši, potem pa je leta 1951 muzejsko društvo iz Tolmina v hiši uredilo spominsko sobo, ki je bila zelo obiskala in postala moteča za takratne stanovalce. Tako je v sredi 60. let prejšnjega stoletja stekla zelo pomembna in odmevna akcija zbiranja denarja, da so leta 1966 za javnost odprli celotno hišo, preurejeno v muzej," je povzela Damjana Fortunat Černilogar, direktorica Tolminskega muzeja, ki je hišo v upravljanje prevzel leta 2002.
Rojstna hiša je bila pritlična in krita s slamo, ob njegovi novi maši pa so jo povišali za eno nadstropje. Razstavljeni etnološki predmeti so delno iz hiše, delno pa zbrani na Vrsnem in po sosednjih vaseh. V kuhinji je odprto ognjišče, v izbi so stara krušna peč z javorjevo klopjo, kolovrat, miza, nad njo hišno razpelo in stara ura. Zanimiv predmet je zibelka, v kateri so zibali tudi malega Šimna.
V hiši so razstavljeni dokumenti o pesnikovem življenjskem delu, postelja, omara za obleko, nočna omarica in stol, več njegovih predmetov za vsakdanjo rabo, očala in posmrtna maska. V omari je majhna knjižnica pesnikovih objav, na steni Gregorčičev rodovnik, upodobitve pesnika, njegovih prijateljev in znancev, pa tudi akvarel deroče Soče s pesnikovo podobo, delo slikarja Hinka Smrekarja. Vrsno je iz Kobarida, kjer na glavnem trgu stoji velik pesnikov kip, delo kiparja Jakoba Savinška, oddaljeno sedem kilometrov. Pred vasjo je Gregorčičev doprsni kip, delo kiparja Jaka Torkarja.
