Usoda zgodovine, zapisane v marmor in bron

Rušenje spomenikov se vse bolj spreminja v arbitrarno stihijsko revidiranje zgodovine in njenih osebnosti.

Objavljeno
18. julij 2020 08.48
Posodobljeno
18. julij 2020 08.48
Potem ko so v Amsterdamu kip Gandhija premazali z barvo in popisali z grafiti, so oblasti v Londonu kip indijskega politika in aktivista iz previdnosti zaščitile. Foto Matt Dunham/AP
»Zgodovina ni statična pozicija, temveč kompleksen, plastičen in večno spreminjajoč se proces, zato se ne obnese najbolje, če jo poskušamo zapisovati v bronu ali marmorju«. Misel, ki jo je zapisal britanski zgodovinar, pisec in filmar David Olusoga, se zdi v današnjih časih, ki jih zaznamuje histerično odstranjevanje spomenikov, zelo aktualna.Vendar takšnih trditev tudi ni mogoče jemati apriorno, če se relativizira vsakršen poskus vzpostavljanja zgodovinskih premis in je vsaka interpretacija zgolj nepopolna in subjektivna spekulacija, ostaja zgodovinska veda povsem jalova, nesmiselna in nepotrebna. Očitno pa se principi in ...