V 105. letu starosti umrl sloviti francoski mislec

V 105. letu starosti je umrl eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih francoskih intelektualcev Edgar Morin. Med drugo svetovno vojno je bil pripadnik odporniškega gibanja, svoje življenje pa je posvetil spodbujanju kritičnega mišljenja in boju proti nestrpnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kakofonija mnenj, vojna karavana pa gre naprej

»Edgar Morin je do svojih zadnjih dni ostal pozoren na svet, na druge in na pomembna človeška vprašanja,« je ob novici o njegovi smrti zapisala njegova žena Sabah Abouessalam Morin. »Praznina, ki jo pušča za seboj, je ogromna. Toda njegov pogum, zvestoba ljudem in idejam, moralna strogost in upanje nas še naprej spremljajo.«

Rodil se je kot Edgar Nahoum 8. julija 1921 v Parizu judovskim staršem, ki so se priselili iz Grčije. Vedno se je upiral temu, da bi ga opredeljevala njegova judovska pripadnost, in poudarjal, da je »Francoz, Sredozemec in državljan sveta«.

Vedno se je upiral temu, da bi ga opredeljevala njegova judovska pripadnost, in poudarjal, da je »Francoz, Sredozemec in državljan sveta«. FOTO: Bertrand Guay/Afp

Ko je bil star 10 let, mu je umrla mati, ki jo je oboževal – dogodek je desetletja pozneje opisal kot svojo »osebno Hirošimo«. Študiral je zgodovino, geografijo in pravo, pozneje delal kot sociolog, čeprav se je sam najraje imenoval za »humanologa«, pri proučevanju narave človeštva pa je združeval elemente filozofije, psihologije, etnografije in biologije. »Je dedek vseh Francozov in spomin na prejšnje, dvajseto stoletje,« je o njem leta 2021 zapisal Liberation.

Njegovo najpomembnejše delo je večdelna serija knjig La Méthode, ki jo je pisal od leta 1977 do 2004 in v kateri razvija svojo teorijo kompleksnosti.  

Za Francoze je bil Morin, ki je bil prepoznaven po tem, da je rad nosil klobuke in svilene kravate, predvsem intelektualni vodnik, ki je razvil transdisciplinarni pristop k velikim vprašanjem našega časa. Zunaj Francije pa je bil najbolj znan po dokumentarcu Chronique d'un ete (Kronika nekega poletja) iz leta 1961, ki ga je ustvaril z režiserjem Jeanom Rouchom, govori pa o življenju navadnih mladih Parižanov.

Zadnja knjiga objavljena lani

Aktiven je bil tudi v zadnjih letih, še po stotem rojstnem dnevu je komentiral aktualne dogodke in svojih 220.000 sledilcev na omrežju X zabaval z iskrivimi mislimi, povezanimi z aktualnimi vprašanji, od vročinskih valov do vojne v Ukrajini. Kritičen je bil tudi do izraelskega ravnanja s Palestinci; v članku iz leta 2002 je zapisal, da »izraelski Judje, potomci apartheida, imenovanega geto, getoizirajo Palestince« in da »Judje, ki so bili ponižani, zaničevani in preganjani, ponižujejo, zaničujejo in preganjajo Palestince«. 

Zaradi tega članka je bil obtožen zaradi antisemitizma, a a je francosko sodišče tožbo razveljavilo. Napisal je na desetine knjig, zadnja je bila objavljena leta 2025. V intervjuju za francoski radio ob njegovem stotem rojstnem dnevu je obžaloval »odsotnost zavedanja, da korakamo proti prepadu«, vendar je dejal, da ni fatalist. Pri tem je citiral nemškega pesnika in filozofa Friedricha Hoelderlina: »Kjer leži nevarnost, raste tudi odrešujoča moč.«