V bližini Stonehengea odkrili ostanke velikanskega neolitskega kroga

Krog iz globokih jaškov s premerom dveh kilometrov je nastal okoli Durrington Wallsa, kjer so živeli tudi graditelji Stonehengea.

Objavljeno
22. junij 2020 12.46
Posodobljeno
22. junij 2020 12.54
Odkritje arheologov z univerz St. Andrews, Birmingham, Warwick, Glasgow in Galles Trinity Saint David znova odpira tudi vprašanje funkcije samega Stonehengea. FOTO: Toby Melville/Reuters
Vojko Urbančič
Vojko Urbančič
Znameniti angleški prazgodovinski megalitski kompleks Stonehenge ob solsticijih vedno znova žanje globalni interes, tokrat so arheologi postregli tudi s pomembno novostjo: odkritjem sledov ambicioznega gradbenega inženiringa izpred tisočletij, ki ključno dopolnjuje poznavanje zgodovine širšega arheološkega parka Stonehenge v bližini Salisburyja.



Odkritje so objavili na portalu Internet Archaeology. V bližini kompleksa, zgrajenega v bronasti dobi, so odkrili izjemno velik krog jam oziroma jaškov, katerega premer je kar dva kilometra. Izkopali so ga okrog Durrington Wallsa, danes prav tako znane arheološke lokacije, nekoč pa neolitske naselbine, ki je okoli tri kilometre oddaljena od Stonehengea. S pomočjo radiometričnega datiranja z ogljikom so ugotovili, da je nastal pred okoli 4500 leti.

Na območju Durrington Wallsa so živeli tudi graditelji Stonehengea. Širina jaškov je bila deset metrov, globina pet, poroča Guardian. Arheologi so jih doslej odkrili 20, morda jih je ohranjenih več kot 30, okoli 40 odstotkov kroga pa je zaradi kasnejših posegov v tisočletjih, ki so minila od njegovega nastanka, izgubljenega.

Odkritje, za katerim stojijo arheologi z univerz St. Andrews, Birmingham, Warwick, Glasgow in Galles Trinity Saint David, po poročanju Reutersa znova odpira tudi vprašanje funkcije samega Stonehengea.

image
FOTO: Toby Melville/Reuters


»Gre za izjemno odkritje za Veliko Britanijo,« je izjavil eden od vodij raziskave, arheolog Vincent Gaffney. »Obseg kompleksa in dejstvo, da ga kljub bližini Stonehengea vse do danes niso odkrili, navdušuje poznavalce.« Sam obstoj kroga razlaga z željo bronastodobnih Britancev po tem, da na takšen način in v takšnem obsegu zabeležijo lastna verovanja.

»Ne morem dovolj izpostaviti napora, potrebnega za kopanje takšnih jaškov z orodji iz kamna, lesa in kosti,« je še povedal Gaffney. Arheologom je bilo lažje. Ostankov kroga niso odkrili z izkopavanji, pač pa z novo tehnologijo in jemanjem vzorcev.

Kot dodaja BBC, je drugi raziskovalec Richard Bates izjavil: »Ljudje so bili z naravo povezani na tako sofisticiran način, da si to lahko v modernem času komaj predstavljamo.«