V brežiškem muzeju razstava o starorimskem steklu

Na Brežiškem se lahko pohvalijo z arheološkimi odkritji, katerih pomen presega nacionalne meje.

Objavljeno
26. junij 2017 15.31
V. U., STA
V. U., STA

V Posavskem muzeju Brežice bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo Romula – Odsevi rimskega stekla, na kateri bodo predstavili tovrstne arheološke najdbe. Na ogled bo vse do konca prihodnjega leta.

Stekleno gradivo z najdišča Ribnica na Dolenjskem je po besedah Uroša Bavca z novomeškega zavoda za varstvo kulturne dediščine tako po količini kot številu oblik izredno pestro in raznovrstno. Steklo je v Romulo – rimsko obcestno carinsko postajo pod gradom Mokrice – prihajalo z vseh strani imperija in iz različnih delavnic.

Na najdišču ob gradnji nekdanje magistralne ceste in avtoceste Ljubljana−Zagreb so odkrili številnie nove oblike steklenega posodja, kakršnega v rimskodobnih slovenskih najdiščih doslej nismo poznali. Velik je tudi delež kakovostnega stekla intenzivnih barv.

Vrhunske posode z imeni mojstrov

Bogato so zastopani izdelki in oblike namiznega posodja, posodice za kozmetiko, odlomki okenskega stekla in nakit, kar vse priča, da so prebivalci rimskega imperija v svojem vsakdanu uporabljali veliko več steklenih izdelkov kot katerakoli civilizacija pred njimi. Med posebej redke najdbe spadajo posode z imeni mojstrov. Kot je povedala glavna avtorica razstave Irena Lazar, jih je zaradi kakovosti mogoče uvrstiti med vrhunske arheološke najdbe v svetovnem merilu.

Odmevna so tudi letošnja arheološka izkopavanja pri nekdanjem brežiškem sejmišču. Ob doslej odkritih 161 keltskih žarnih grobovih so med pridatki naleteli na drugi rimski bojni voz, vojaško opremo, orožje, tri bronaste posode in ženski nakit. Izjemen je unikaten bronasti kotliček. Tudi v tem primeru gre po besedah strokovnjakov in v. d. direktorice muzeja Alenke Černelič Krošelj za nadnacionalno pomembne najdbe.

Grad Brežice s Posavskim muzejem v njem po besedah brežiške podžupanje Katje Čanžar tudi sicer postaja kulturni prostor ustvarjanja in protokolarni objekt, k čemur so prispevala velika vlaganja v muzejske prostore in Viteško dvorano. Pripravljajo pa se že na tretjo fazo prenove, pri kateri računajo tudi na evropska sredstva.