»Tistim, ki hočejo vzeti glas civilni družbi in sodobni umetnosti, je treba reči stop«

Nocoj je bil njihov večer: Prešernova nagrajenca in nekateri prejemniki nagrad iz Prešernovega sklada. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V Cankarjevem domu v Ljubljani je potekala vsakoletna državna proslava ob kulturnem prazniku, 8. februarju, na kateri so podelili najvišje nagrade za umetnost. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša Mächtig. V prepletu z umetniškim programom so podelili še šest skladovih nagrad.

Asta Vrečko: Ideološki boj stranke SDS je osredotočen na nevladne organizacije

Nagrado Prešernovega sklada so za pomembne dosežke zadnjih treh let dobili skladateljica Petra Strahovnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, scenaristka in režiserka Petra Seliškar ter dramska igralka Tina Vrbnjak. Nagrade jim je izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, ki je bila tudi slavnostna govornica.

Predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac je bila tudi slavnostna govornica. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Badovinčeva je poudarila, da je civilna družba temelj javne sfere in zdrave družbe, njen del pa so tudi umetniki, ki čutijo odgovornost do javnega prostora. Umetnost letošnjih nagrajenk in nagrajencev Prešernovega sklada se zavzema prav za javni prostor, skrb in solidarnost in aktivno dediščino, je poudarila.

Opozorila je tudi, da v Evropi in ZDA militarizem dobiva vse večjo vidnost, kaj podobnega pa se lahko zgodi čez noč tudi v Sloveniji. »Zato je treba tistim, ki hočejo vzeti glas civilni družbi in sodobni umetnosti, reči stop«, je pozvala.

»V Evropi se krči prostor svobode govora in ustvarjanja. V Sloveniji smo še vedno otoček svobode. In to tudi v veliki meri po zaslugi naše civilne družbe, ki je ena najbolj progresivnih v Evropi,« je še povedala, kar je občinstvo v dvorani nagradilo z aplavzom.

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Po celotnem svetu pa nas po njenih besedah bolj kot kar koli povezuje razgradnja človečnosti, nemoč in krivda ob neustavljivih genocidnih vojnah ter strah in tesnoba ob apokaliptičnih napovedih o usodi planeta. »A morebiti je prav v tem temnem novem univerzalizmu vendarle priložnost. Posthumanizem namreč raste iz ruševin starega sveta,« je še dodala in opozorila, da je v današnjem svetu pod vprašanjem vladavina prava.

Badovinac je tudi spomnila na stoletnico smrti pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder. Aktualnost Kosovelove poezije v današnjem času, v kateri je ta med drugim pisal o brutalnosti fašističnega nasilja in mehanizaciji človeka, je po besedah Badovinac osupljiva, Kveder pa je označila za borko za enakopravnost in pravice žensk, za njihovo neodvisno ustvarjalnost in lastni zaslužek.

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Bučar: Humanizacijo potrebujemo bolj kot kadarkoli

Saša Mächtig se je v krajšem govoru ob prejemu nagrade odzval tudi na današnji nemirni svet geopolitike, ki ga, kot je povedal, »celo mi, ki smo preživljali drugo svetovno vojno, nismo pričakovali«, in dodal, da tudi ne sprejemajo današnjih krivic in zločinov proti človeštvu. »Dovolj je,« je bil odločen in tudi pozval k humanizaciji, ki jo po njegovem potrebujemo bolj kot kadarkoli.

Kultura je prav toliko naša, kot je od nas vseh

Bogomilin pogled

V umetniški del proslave so umestili epsko pesnitev Franceta Prešerna Krst pri Savici, ki je bila prvič objavljena pred 190 leti in velja za temeljno delo slovenske poezije. Scenski dogodek z naslovom Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev so zasnovali Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič, ki so Prešernov Krst interpretirali z vidika protagonistke Bogomile in v ospredje postavili njen ženski pogled na krvavo morijo in nasilno podjarmljanje Slovencev v srednjem veku.

V umetniškem programu, ki so ga posvetili Edvardu Zajcu in tržaški historični avantgardi, so med drugim nastopili igralci Nataša Keser, Zlatko Burić in Blaž Šef.