Več kot predstavitev lepih predmetov

Leta 2011 je novoustanovljeni Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na londonskem tednu oblikovanja predstavil razstavo Silent Revolutions, ki je bila prva tovrstna nacionalna predstavitev slovenskega produktnega oblikovanja po več kot dveh desetletjih.

Ko zaživi nekdanja vojaška bolnišnica

Na potujoči razstavi, ki je nastala na pobudo gospodarstva, države in stroke, so bili predstavljeni glavni premiki v prvih dveh desetletjih samostojnosti ter izpostavljeno oblikovanje kot pomemben dejavnik kulturne identitete in gospodarskega razvoja. Med letoma 2011 in 2016 je gostovala na številnih pomembnih mednarodnih prizoriščih, tudi na londonskem festivalu oblikovanja, nizozemskem tednu oblikovanja, milanskem trienalu, beograjskem, helsinškem in milanskem tednu oblikovanja.

Njena odmevnost doma in po svetu je pokazala, da ima sodobno slovensko oblikovanje kakovost, relevantnost in inovativnost, ki omogočajo njegovo enakovredno vključevanje v globalni prostor. Hkrati je opozorila na potrebo po bolj sistematični prisotnosti slovenskih ustvarjalcev v tujini skozi nacionalno kurirane predstavitve na najpomembnejših mednarodnih dogodkih. Med njimi izstopa milanski teden oblikovanja kot glavna platforma, na kateri se srečujejo najpomembnejši akterji, vzpostavljajo trendi ter razvijajo nova sodelovanja.

Programi internacionalizacije

Ob vzpostavitvi Centra za kreativnost (CzK), ki ga sofinancirata Evropska unija in Slovenija, je bila posebna pozornost namenjena programom internacionalizacije. Od leta 2019 je CzK na več kot 60 razstavah po svetu predstavil več kot 140 slovenskih oblikovalcev, arhitektov in drugih ustvarjalcev. Med pomembnejše projekte sodi potujoča razstava Prihodnost bivanja (2021), pripravljena v okviru predsedovanja Slovenije svetu EU v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za kulturo in številnimi partnerji.

Slovensko oblikovanje in arhitektura sta bila predstavljena tudi na ključnih dogodkih, kot so milanski in dunajski teden oblikovanja, pariški sejem Maison&Objet, ter na razstaviščih v Berlinu, Københavnu in Oslu, pa tudi na številnih drugih prizoriščih po svetu – od Evrope do Brazilije, Argentine in ZDA. Takšne nacionalne predstavitve omogočajo strateški in kurirani nastop države ter stroke, ki jasno artikulira identiteto slovenskega oblikovanja. Hkrati povezujejo posamezne ustvarjalce v prepoznavno celoto in odpirajo možnosti za nova partnerstva, vstop na tuje trge ter dolgoročen razvoj stroke. Posebej pomembne so za mlajše ustvarjalce, saj jim omogočijo prvi stik z mednarodnim okoljem, vidnost in priložnost za preizkušanje idej.

Kot je povedala Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost, so v zadnjih dveh letih z javnimi pozivi za kuratorske predloge te mednarodne predstavitve zavestno odprli mlajšim generacijam kuratorjev in interdisciplinarnim ekipam. S tem se odzivajo na aktualne družbene in strokovne izzive in aktivneje prispevajo k razvoju stroke – ne le z vidika produkcije razstav, temveč tudi s spodbujanjem kuratorskih praks, povezovanja disciplin, pisanja in kritiškega mišljenja, torej širšega diskurza, ki se vzpostavlja ob takšnih predstavitvah.

Skupek razvijajočih se praks

Predstavitve na milanskem tednu oblikovanja omogočajo, da slovensko oblikovanje umestimo v širši mednarodni kontekst, ne kot fiksno identiteto, temveč kot skupek razvijajočih se praks in različnih pogledov. Projekti, kot je House of Creatures, ta pristop odsevajo s povezovanjem oblikovalcev in ustvarjalcev, ki se gibljejo med disciplinami ter preizprašujejo delovanje objektov, vzpostavljajo odnose in obstajajo onkraj konvencionalnih opredelitev rabe. Ali v primeru lanskega projekta na milanskem tednu oblikovanja Material bar v kontekstu preseganja ozkega razumevanja oblikovanja predmetov ter širitev polja od produktnega oblikovanja k izkustvenemu in participatornemu oblikovanju in praksam, ki vpenjajo oblikovanje v ustvarjanje skupnosti.

Center za kreativnost je v zadnjih letih vzpostavil prepoznaven način mednarodnega predstavljanja slovenskega oblikovanja: ne kot enkratno promocijo, temveč tudi kot niz premišljenih vstopov v prostor evropske razprave o tem, kako živimo, delamo in ustvarjamo. Ne gre zgolj za vidnost. Pomembneje je, da se iz slovenskega prostora v mednarodni obtok prenašajo misel, občutljivost in delovne metode, ki presegajo raven predstavitve posameznega izdelka.

Mednarodne predstavitve za CzK tako niso le promocija, temveč so tudi prostor kritične refleksije in dialoga, v katerem se skozi jasen kuratorski koncept zanimive lokalne prakse ter drugačni pogledi na sodobno oblikovanje prevajajo v univerzalno razumljiv jezik in umeščajo v širši mednarodni diskurz. Pri teh nastopih so ključni kontinuiteta, premišljena interpretacija ter sposobnost, da razstava deluje kot medij, ki aktivno oblikuje pomen in vpliv predstavljenega. Seveda imajo mednarodne predstavitve dolgo tradicijo, ki sega v obdobje dvornih razstav, umetniških salonov in trgovskih sejmov, v sodobni obliki pa se uveljavijo v 19. stoletju s prvimi svetovnimi ­razstavami.

Takrat so države začele sistematično oblikovati svojo podobo ter predstavljati tehnološke dosežke, estetske ideale in kulturne posebnosti. Tudi danes so pomembno orodje za utrjevanje prisotnosti v mednarodnem prostoru, saj delujejo kot oblika mehke moči, s katero si države krepijo ugled, vpliv in prepoznavnost.