Veliko nas je, ki nam to pomeni vse

Tadej Zupančič, publicist in prevajalec o tem, kako so se kulturne institucije v Londonu čez noč znašle v zgodbi s črnim scenarijem

Objavljeno
30. maj 2020 11.00
Posodobljeno
30. maj 2020 11.00
Tadej Zupančič, nad katerim se vzpenja Balfron Tower v vzhodnem Londonu, delo arhitekta Erna Goldfingerja Foto Benjamin Rančič, Outsider
Eden od lepših privilegijev je, ko se s publicistom in prevajalcem Tadejem Zupančičem sprehajaš po Londonu, kjer živi od leta 1991. Pozna najlepše skrivnosti mesta, pripoveduje zgodbe in ve za najlepše razglede. Eden od njegovih najljubših je tisti z Waterloojskega mosta, vem, ker me je peljal tja. Nebo se tam zdi kot velikanski svod, ki se ovija čez strani neba. In stavbe Londona na obzorju so od tam prečudovita in jasna kulisa samih sebe.Zupančič je res velik potrošnik kulture, največji, kar jih poznam, zato je pravi sogovornik o tem, kaj se trenutno v britanski prestolnici dogaja z umetnostjo. In ne samo to. Na začetku ...