Vrba in Črnomelj: Prenova pesnikove domačije in dnevne sobe mesta

O Vrba, srečna draga vas domača,/kjer hiša mojega stoji ­očeta! je v eni od svojih znanih pesmi nagovoril rodno vas France Prešeren. Hiša, ki jo omenja, spada med najbolj obiskane muzejske hiše na Slovenskem. V okviru načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bo s še tremi kulturnimi spomeniki državnega pomena doživela celovito prenovo, ki jo vodi ministrstvo za kulturo – ob gradovih Negova in Turjak je to še kulturni dom v Črnomlju.

Kot je razvidno na spletni strani ministrstva, celovita prenova Prešernove domačije v Vrbi vključuje obnovo dveh objektov v okviru Prešernove domačije. To sta Prešernova rojstna hiša in nekdanji gospodarski objekt, ki ga bodo preuredili v interpretacijski center z vsemi podpornimi in dopolnilnimi programi za muzejsko in ­kulturno dejavnost.

S celovito prenovo kulturnega doma v Črnomlju bo »poleg ohranjanja kulturne dediščine bistveno izboljšana možnost razvoja kulturnega turizma in vseh dejavnosti, povezanih s turizmom, v Črnomlju, Beli krajini in Sloveniji«.

Vrednost prvega projekta je približno tri milijone evrov, od tega 2,4 milijona prispeva Evropska unija; drugi znaša 5,8 milijona evrov, Evropska unija zanj v okviru NOO prispeva 3,4 milijona, iz sklada za podnebne spremembe mu je namenjenih še 1,3 milijona evrov.

Sanirani arhitekturni spomeniki svojega časa

Obogatitev turistične ponudbe

Kot je poudaril Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ki že več kot petnajst let poleg Prešernove upravlja še Finžgarjevo in Čopovo rojstno hišo ter čebelnjak Antona Janše, je Prešernova hiša ena od najpomembnejših in najbolj obiskana muzejska hiša pri nas. Leta 2023 so dosegli rekord desetletja, ko jo je obiskalo skoraj 20.000 ljudi.

»Njena vrednost izhaja predvsem iz odnosa, ki ga imajo do nje Slovenci in vsi obiskovalci – gre za kraj, kjer lahko zares začutimo našega največjega pesnika in se povežemo z dediščino, ki je za naš narod izjemno pomembna,« je poudaril in izrazil zadovoljstvo, da »sta ministrstvo za kulturo in občina Žirovnica leta 2019 omogočila odkup gospodarskega poslopja in hiše Vrba 1, s čimer je celoten kompleks – s Prešernovo rojstno hišo – končno postal javna last«.

Takrat se je začel tudi proces priprave prenove, pri kateri so sodelovali kot del več delovnih skupin. Kot je dodal, bi si želeli biti še bolj vključeni in upoštevani. »Celovita obnova Prešernove domačije v Vrbi obsega rekonstrukcijo gospodarskega poslopja s pripadajočo zunanjo ureditvijo, konservatorske posege na Prešernovi hiši ter skupno komunalno in zunanjo ureditev med objektoma,« so dela, ki trajajo približno leto in pol, povzeli na ministrstvu.

Obiskovalec bo začel ogled v interpretacijskem centru (gospodarskem poslopju, prej namenjenem skednju in seniku) in ga sklenil z muzejsko etnološko obarvano postavitvijo v ­Prešernovi rojstni hiši.

»Zgodba Ribčeve domačije bo zlahka zazvenela v marsikaterem slovenskem srcu,« je o razstavnem programu v Vrbi povedal Gašper Peternel, ­kustos Gorenjskega muzeja. FOTO: Aleš Košir

Razstavo v dveh delih priprav­ljajo v Gorenjskem muzeju. Njen avtor in vodja postavitve je kustos Gašper Peternel, ki je povedal, da bo v hiši mogoče videti tudi prvi slovenski zvočni dokumentarni film, povezan z nastankom muzeja, del razstave v interpretacijskem centru je zastavljen veččutno. »Zgodba Ribčeve domačije bo zlahka zazvenela v marsikaterem slovenskem srcu,« je poudaril in dodal, da bodo mlajše nagovorili s pestrim pedagoškim programom, odrasle pa z različnimi vodstvi.

»Prenovljena Prešernova domačija bo izrazito obogatila lokalno turistično ponudbo. Učinki so vidni že danes – v Žirovnici namreč zadnja leta dosegamo od 15- do 30-odstotno rast nočitev, veča se število turističnih namestitev, predvsem pa opažamo pozitiven vpliv na razvoj lokalnega gospodarstva.

Prihodnje leto bodo v občini odprli prvi butični hotel, vetrovnik, kolesarski center, adrenalnski park, kar bo s prenovljeno Prešernovo hišo ustvarilo celovito, prepoznavno in trajnostno turistično destinacijo,« je poudaril Matjaž Koman. Muzejske hiše, kot je ta, so pomembne za lokalno skupnost, hkrati so del slovenske in evropske kulturne dediščine, zato jih predstavljajo tako v lokalnem kot mednarodnem prostoru, je dodal.

Prebivalci občine Črnomelj so bili do prenove nezadovoljni s stanjem dotrajanega kulturnega doma, kar se je poznalo tudi na obisku. FOTO: arhiv ministrstva za kulturo

Prenovljena dnevna soba

Izjemno vrednost, ne nujno le za lokalno okolje, imajo poleg muzejskih hiš kulturni domovi. Tako rekoč vsaka vas ima svojega, ki je bil skozi desetletja pomemben dejavnik tudi širše, ne le na področju kulture. Takšen primer je kulturni dom v Črnomlju, katerega celovita prenova je v sklepni fazi, začela pa se je lani, ob stoti obletnici začetka gradnje stavbe.

Med letoma 1924 in 1928 so jo gradili črnomeljski sokoli, člani tamkajšnjega telovadnega in kulturnega društva, vrata je odprl leta 1929. Nazadnje je bila stavba, ki jo krasijo številne arhitekturne posebnosti, prenovljena leta 1954, na pobudo takratnih oblasti kot nagrada za zasluge v drugi svetovni vojni.

Od leta 1999 je v lasti ministrstva za kulturo, za spomenik državnega pomena velja, ker so bili v njem položeni temelji slovenske državnosti (zasedanje prvega začasnega slovenskega parlamenta SNOS, 19. in 20. 2. 1944), sočasno je v njem začelo delovati prvo Slovensko narodno gledališče, katerega nasledniki so danes nacionalna gledališča po državi, so pojasnili na občini Črnomelj, v njem od leta 1930 deluje tudi eden od najstarejših kinematografov pri nas.

Kulturni dom, ki ga že dalj časa uprav­lja občinski zavod, je »dnevna soba mesta«: skrbi za ohranjanje in promocijo belokranjskih običajev, za izražanje ustvarjalnosti, razvoj mladih, spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, gosti kulturne programe in podobno. A ker je bila stavba dotrajana, energetsko neučinkovita in tehnično zastarela, ni več omogočala kakovostnega izvajanja kulturnih programov.

Slavnostno odprtje prenovljenih prostorov je predvideno 10. januarja 2026. »Ministrstvo za kulturo v odnosu do kulturnega doma v Črnomlju igra pozitivno vlogo, saj na eni strani skrbi za ohranjanje in spoštovanje spomeniške in kulturne dediščine s pomembno (kulturno) zgodovino, na drugi strani pa omogoča, da se objekt prilagodi sodobnim kulturnim potrebam in potrebam občine Črnomelj s svojo kulturno in ustvarjalno specifiko.

V dvorano kulturnega doma v Črnomlju so pred kratkim namestili tudi sedišča; vse se pripravlja na zaključek projekta. FOTO: arhiv ministrstva za kulturo

Tako zavod, ki upravlja stavbo, kot občina sta na potrebo prenove objekta v lasti države opozarjala več kakor desetletje, tako da smo veseli, da je država nujnost prenove uslišala,« je poudaril župan Andrej Kavšek. Tako občina kot občinski zavod sta ves čas aktivno vključena v proces.

»Od prenove kulturnega doma v Črnomlju pričakujemo predvsem sodobno, varno in dostopno kulturno središče, ki bo omogočalo raznolike decentralizirane in predvsem kakovostne programe – od gledaliških predstav, koncertov in razstav do delavnic, filmskih projekcij in festivalov. Prenovljeni prostori bodo estetsko dovršeni, kakor pritiče spomeniški stavbi, sočasno bodo uporabni, prijaznejši do obiskovalcev vseh starosti in gibalnih sposobnosti, tehnična oprema pa bo omogočala bolj profesionalne nastope in večje produkcije.

To bo pozitivno vplivalo na življenje občine in lokalne skupnosti, saj bo kulturni dom osrednje mesto druženja, ustvarjalnosti in delovanja kulturnih društev, ki jih je v občini Črnomelj veliko, kar pomeni, da sta tudi lastna kulturna produkcija in ustvarjalnost občinskih kulturnih društev velika. Tako bomo krepili tudi lokalno identiteto in ponos v občini. Poleg tega bo kulturni dom v Črnomlju povečal privlačnost Črnomlja za obiskovalce od zunaj, kar lahko dolgoročno prispeva h gospodarskemu in družbenemu razvoju regije,« je sklenil črnomeljski župan.

Kot je dejal, kulturni dom prebivalcem mesta in občine veliko pomeni, »saj za sabo nosi dolgo zgodovino, spomine in verjetno ni prebivalca, ki ne bi vsaj enkrat v njem nastopal – bodisi kot šolar bodisi kot odrasel –, zato so ljudje čustveno povezani s stavbo, njeno vsebino in dogajanjem v njej«.

Poleg obnove Prešernove domačije v Vrbi in kulturnega doma v Črnomlju je treba izpostaviti še dva državna projekta, obnovo gradu Turjak, ki znaša okoli 12,5 milijona evrov, ter gradu Negova za nekaj manj kot 11 milijonov.