Z deblakoma v evropsko leto kulturne dediščine

Na Ljubljanici bodo 30. junija splavili repliki koliščarskih deblakov, dan kasneje pa bo na Špici še mednarodna regata
Fotografija: Deblak je nenavadno stabilno plovilo, zato ga bodo lahko v prihodnosti najemali celo turisti. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Deblak je nenavadno stabilno plovilo, zato ga bodo lahko v prihodnosti najemali celo turisti. FOTO: Roman Šipić

Praznovanje letošnjega evropskega leta kulturne dediščine bo v Ljubljani predvsem v znamenju promocije prazgodovinskih kolišč na območju Alp. Na Špici že izdelujejo repliki dveh koliščarskih deblakov iz mlajše kamene dobe, vrhunec pa bo 1. julija, ko bodo na Ljubljanici z deblaki izvedli celo mednarodno regato.

Kot je na novinarski konferenci na Špici dejal direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic, gre za velik projekt, ki ga poleg njihovega zavoda podpirajo tudi MOL, Zavod za turizem Ljubljana, številna sponzorska podjetja in zavodi. Ta je v bistvu nadaljevanje uspešnega projekta Navis in projekta promocije dediščine prazgodovinskih kolišč na območju Alp. Oba združuje skrb za ohranitev in promocijo kolišč, ki jih je v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in Sloveniji prek 1000, le 111 (od tega 43 naših) pa vpisanih v register kulturne dediščine.

Rene Masaryk iz skupine Stik je zatem predstavil projekt Navis, ki ga sicer v obliki posebnih delavnic izvajajo skupaj z Zavodom za podvodno arheologijo in zavodom Škrateljc. Tako kot lani, ko so na Špici rekonstruirali deblak, odkrit na dnu Ljubljanice na Vrhniki, tudi letos izvajajo delavnico, na kateri se pod vodstvom strokovnjakov lahko vsakdo preizkusi v izdelavi replik dveh prazgodovinskih koliščarskih deblakov z najdišča Stare gmajne. Tako za turiste kot meščane imajo pripravljene kamnite sekire iz amfibolita (metamorfna vulkanska kamnina, ki jo za replike starega orodja izdeluje češki kamnosek Jaroslav Fieger), ki ju lahko pomagajo dolbsti
vsak dan med 9. in 17. uro.
Vožnja z repliko rimskega deblaka po Ljubljanici okoli Špice. FOTO: Roman Šipić
Vožnja z repliko rimskega deblaka po Ljubljanici okoli Špice. FOTO: Roman Šipić

Masaryk je povedal, da so približno sedem metrov dolga ter 95 in 105 let stara hrastova hloda pripeljali iz Krakovskega gozda, iz njiju pa bodo naredili deblaka, ki bosta dolga od 6 do 6,5 metra, širina notranjega dela pa bo okoli 70 centimetrov. Čeprav so v njuno izdelavo doslej vložili že 46 ur dela, pa jih bo treba še nekajkrat več. Za devetmetrski deblak, ki so ga tam izdelali lani, so namreč porabili kar 360 ur. Da bi deblaka dokončali do splavitve, predvidene za 30. junij, in mednarodne regate na Ljubljanici, ki bo na Špici sledila 1. julija, tako nimajo več veliko časa.

Andrej Jelenc, direktor Kajakaške zveze Slovenije, je kot organizator regate povedal, da bo na 200-metrski progi najprej državna tekma deblakov na čas, na kateri bo lahko sodeloval kdorkoli (prijavijo se lahko celo turisti), zatem pa še peta mednarodna regata, ki se je bodo udeležili partnerji mednarodnega koordinacijskega odbora za kolišča. Zmagovalci obeh tekem se bodo na koncu pomerili še v finalni tekmi za naziv absolutnega zmagovalca. Sočasno bo potekal festival kulturne dediščine, na katerem bodo predstavili upravljavce in promotorje te dediščine. Spremljali jih bodo številni dogodki, delavnice in večerni koncert.


Promocija turizma


Promocija koliščarjev pa ne bo omejena le na junijsko delavnico »Deblak je Špica«, temveč bodo vsi trije deblaki postali del poletne in jesenske promocije ljubljanskega in slovenskega turizma. Organizirali bodo namreč več promocijskih plovb po Ljubljanici ter drugih slovenskih rekah in jezerih. Projekt bodo letos končali novembra s slavnostno potopitvijo deblakov na dno reke. Tam se namreč čez zimo najbolje ohranjajo. Na prostem bi les pokal, saj ni zaščiten z nobenim premazom. Utrjen je lahko le z vžiganjem.

Janez Kastelic je dodal, da je opisani projekt le eden od številnih, povezanih s koliščarji. Na Vrhniki je stalna razstava Moja Ljubljanica, Krajinski park Ljubljansko barje pa je že v navezi s sosednjo občino Ig. Tam bo jeseni začetek projekta Na kolih, v okviru katerega bodo na manjšem jezeru postavili pet koliščarskih koč. Tudi sicer naj bi občine z območja Barja pripravile svoje tematske projekte (MOL denimo na Rakovi Jelši), ki bi lahko postali deli skupne promocije koliščarske dediščine.

Komentarji: