Za takojšnjo pomoč glasbenikom

Glasbeniki so med tistimi ljudmi, ki so jih osamitveni ukrepi najbolj prizadeli

Objavljeno
07. april 2020 18.15
Posodobljeno
07. april 2020 18.15
Kar nekaj časa bo minilo, preden bodo Laibach in drugi glasbeniki spet lahko nastopali. Foto Blaž Samec
Na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška so kolektivne organizacije Aipa, Sazor in IPF naslovile pobudo, da bi za izredno pomoč članom v času pandemije začasno namenile do četrtino lani zbranih nadomestil. To bi rade naredile, ker so posledice izbruha skoraj izničile področja glasbenega, filmskega in literarnega ustvarjanja. Sazas je podobno javno pismo na vlado naslovil prejšnji teden.

Za dovoljenje, da lahko kolektivne organizacije pomagajo svojim članom, so se obrnile na odgovorno ministrstvo, ker zakon o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic (ZKUASP) predvideva socialne, kulturno-umetniške in izobraževalne sklade, vendar ti v času ukrepov ne morejo delovati. Zato članom kolektivnih organizacij tudi ne morejo pomagati, saj ni mogoče izvesti skupščin, ki so nujne za potrjevanje sklepov za delovanje teh skladov.

Kolektivne organizacije bi rade prispevale k zagotovitvi nadaljnjega ustvarjanja in svojim članom nekoliko olajšale čakanje na ponovno vzpostavitev trga, ki je trenutno ugasnil, do vzpostavitve prejšnjih razmer bo preteklo še veliko časa.

V tem primeru sredstva ne bodo zagotovljena iz državnega proračuna, saj bi denar zagotovile kolektivne organizacije, in sicer iz naslova zbranih lanskih nadomestil. K tovrstni pomoči so pozvale sorodne organizacije po Evropi, ki poudarjajo, da je materialni položaj kulturnih delavcev in samostojnih podjetnikov v kulturi vsak dan slabši. Če ne bodo dobili pomoči, bodo številni prisiljeni najti delo v drugih panogah, kar pomeni siromašenje evropske kulture in ustvarjalnosti.
 

Likvidnostna pomoč


Direktor IPF Viljem Marjan Hribar je povedal, da zakon določa, »da kolektivna organizacija lahko za namenske sklade nameni deset odstotkov zbranih avtorskih honorarjev za spodbujanje kulturno-umetniškega ustvarjanja ali socialne namene avtorjev. Glede na razmere bo treba čim prej oblikovati kriterije za dodelitev sredstev iz namenskega sklada za socialne namene.«

Podoben poziv je združenje Sazas poslalo vladi prejšnji teden. Predlagali so, da bi omogočila, da bi lahko avtorji že zdaj prejeli likvidnostno pomoč, svojevrstno predplačilo glede na zneske, ki jih bodo avtorji pričakovano prejeli po dokončnem obračunu za lansko leto. Tudi oni si prizadevajo, da bi čim prej ustanovili krizni sklad. »Da bi Sazas lahko čim prej ukrepal in priskočil na pomoč avtorjem glasbe, kot so to naredile tuje organizacije za zaščito avtorskih pravic, smo se obrnili na vladne predstavnike. Prosili smo jih, da vlada omogoči Sazasu čimprejšnjo vzpostavitev mehanizmov pomoči. Pomoč bi izvedli iz lastnih sredstev brez bremenitve proračuna. Pri tem bi radi poudarili, da je avtorska pravica zasebna lastnina in ni potrebe in osnove, da bi zakon omejeval avtorje pri razpolaganju s svojo lastnino. Avtorji bi morali imeti možnost, da pomagajo stanovskim kolegom,« je poudaril Marcel Škerjanc v imenu vodstva Sazasa.

Kolektivne organizacije so pozvale slovenske televizije in radije, naj v teh časih podprejo predvajanje glasbe domačih avtorjev in ustvarjalcev, saj je to najbolj neposreden način podore njihovemu delu in s tem tudi preživetju.
Kolektivne organizacije so se vzdržale zaračunavanja nadomestil za uporabo glasbe v času prepovedi javnega zbiranja in zaprtja javnih prostorov lastnikom in najemnikom lokalov.