Ilustrirane pripovedi za otroke in odrasle

Na bienalu ilustracije so na ogled dela več kot šestdesetih avtorjev. Nagrado Hinka Smrekarja je prejel Peter Škerl.
Objavljeno
13. november 2012 17.41
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

Deseti slovenski bienale ilustracije, ki so ga sinoči odprli v Cankarjevem domu, nudi obiskovalcu poseben užitek. Dobra ilustracija je všeč vsakomur, otrokom in odraslim, in tokratna razstava kaže, da slovenski likovniki ohranjajo dolgo tradicijo visoke ravni te likovne zvrsti.

Čeprav je ilustracije v medijih manj kot nekoč, jubilejni bienale prepričljivo govori o pomenu tega po krivici zanemarjenega likovnega izraza. Ob ilustraciji zraste vsaka nova generacija, zato ima že od najzgodnejše starosti pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo, pozneje si z njenimi objavami v knjigah, reklamah, časopisih, na ovitkih plošč itd. pilimo likovni in estetski čut, pa vendar znotraj likovne srenje velja za manj vreden način izražanja.

Zato tradicionalni bienale v Cankarjevem domu ni pomemben samo za ljubitelje ilustracij, ampak tudi za njihove ustvarjalce, ki se imajo tako možnost poleg tiska predstaviti tudi v galerijskem prostoru. Ilustratorji imajo sicer svojo sekcijo v okviru Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, zato tudi ta s Cankarjevim domom sodeluje pri pripravi pregleda ilustratorskega dela.

Poleg starejših in uveljavljenih ilustratorjev so na ogled še dela mlajših avtorjev, ki prinašajo nove izraze in tehnike, uvajajo prvine stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih novih tehnologij. Med najstarejšo avtorico, Ančko Gošnik Godec, in najmlajšo, Ano Baraga, ki razstavljata, je kar 61 let razlike.

Razstavljene ilustracije so v glavnem res kakovostne, toda na razpis je prispelo tudi precej slabih del, ki so jih večinoma poslale manjše založbe, je povedala vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu Nina Pirnat Spahić. Žirija (predsednik Brane Kovič, Maja Gspan Vičič, Lucijan Bratuš, Silvester Plotajs - Sicoe in Nina Pirnat Spahić) je med 138 prijavljenimi ilustratorskimi projekti na razstavo uvrstila 64 avtorjev in eno avtorsko skupino.

Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo je podelila Kamili Volčanšek, katere dela bodo do sredine decembra na ogled v Mali galeriji. Dela drugih avtorjev bodo v Galeriji na ogled do konca januarja. Med temi je nagrado Hinka Smrekarja prejel Peter Škerl, poleg te glavne nagrade je žirija podelila tudi po dve plaketi, priznanji in pohvali.

Peter Škerl je bil nagrajen za ilustracije v knjigi Barbare Simoniti Močvirniki v izdaji Mladinske knjige leta 2012. Žirija o njem meni: »Škerlovo delo odlikuje prefinjena, kultivirana risba z množico natančno izrisanih detajlov in inventivnimi kompozicijskimi rešitvami. Posebno presežno vrednost avtorjevim ilustracijam dodaja nekonvencionalen kolorit, ki kromatska razmerja vzpostavlja na povsem nov, izviren način tako, da prepričljivo povzame atmosfero ne le literarne predloge, temveč tudi prevladujočih značilnosti časa, v katerem sta nastala besedilo in njegova likovna interpretacija.«

Prav Mladinska knjiga, ustanovljena leta 1945, ki je objavila Škerlove ilustracije, je pomembno prispevala k razcvetu ilustracije. Ta se je na podlagi bogate tradicije kot slikarska zvrst v polnosti uveljavila po drugi svetovni vojni, ko se je generacija likovnikov v celoti posvetila ilustriranju knjig za otroke in mladino. Nastal je poklic ilustratorja.

Danes ni več veliko ustvarjalcev, ki se posvečajo zgolj ilustraciji, ampak se ukvarjajo z različnimi umetniškimi zvrstmi, saj se možnosti za objavljanje ilustracij v knjigah za odrasle in časopisih zaradi zmanjševanja stroškov vse bolj krčijo.

Tako so za ilustracijo ostale v glavnem odprte otroške in mladinske knjige in revije. Vseeno jih še vedno kar nekaj nastaja tudi za odrasle, tako da bienale ni omejen na otroško literaturo, ampak so razstavljene tudi ilustracije za odrasle, revije in časopise.

Na ogled so tudi poljudnoznanstvene ilustracije, s katerimi se ukvarja kar nekaj ustvarjalcev, saj se v tej kategoriji prijavlja približno desetina avtorjev. Gre za izjemno natančne naturalistične risbe, ki jih v resnih publikacijah cenejša fotografija še ni izpodrinila. Če boste šli na razstavo, ne pozabite s prsti drseti po ilustracijah žuželk v slepem tisku iz priročnika za slepe in slabovidne, ki ga je ustvarila in založila skupina štirih avtorjev pod imenom Kavrljag.

Hommage Mariji Luciji Stupici

V delu galerijskega prostora, v okviru bienala, tradicionalno namenjenega manjšim postavitvam starejših likovnikov, ki so utirali pot slovenski ilustraciji od prve polovice prejšnjega stoletja naprej, so tokrat na ogled dela Marije Lucije Stupice (1950–2002), ene najbolj prepoznavnih ilustratork, ki je edina dvakrat prejela nagrado Hinka Smrekarja (leta 1993 in 1997). V prejšnjih letih so ta del razstave posvetili Hinku Smrekarju, Gvidonu Birolli, Ivanu Vavpotiču, Maksimu Gaspariju, Tonetu Kralju, Mariju Preglju in Vladimirju Lakoviču.

Omeniti kaže še avtorske slikanice, ki so verbalno in vizualno delo enega avtorja. Z njimi se, za otroke in odrasle, na zadnjih bienalih predstavlja vedno več umetnikov.

Jubilejni bienale bodo po odprtju dokumentarno, z nagrajenimi deli, podatki o dosedanjih nagrajencih in kratkim besedilom, predstavili na dunajskem knjižnem sejmu v organizaciji Skice, prvega slovenskega kulturnega inštituta v tujini.

Ob bienalni razstavi je izšel tudi katalog, v katerem Nina Pirnat Spahić pravi, da je sodobna slovenska ilustracija v dobri ustvarjalni kondiciji, saj se v vsaki generaciji izlušči močno in vitalno jedro umetniško prepoznavnih avtorjev, številni med njimi svoj umetniški domet preverjajo in potrjujejo z udeležbo in uspehi na mednarodnih selekcioniranih razstavah.