Preden se odplazimo, preden nas izbrišejo

Minljivost tuzemskega bivanja in ustvarjanja je skupni imenovalec razstav Mateja Čepina in Ive Tratnik.
Objavljeno
28. maj 2012 20.05
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Mlada umetnika, v osnovi slikarja, Matej Čepin in Iva Tratnik sta v Galeriji Nika Ignjatiča in Likovnem salonu Celje, le nekaj sto metrov vsaksebi, istega dne in ob isti uri odprla razstavi Come into my Sleep in Tabla.

Razen naštetega razstavi ne druži nič, razen morda tega, da sta umetnika vsak po svoji poti, hote ali nehote, prispela do še ene avtorefleksije ustvarjanja.

Čepin s projektom Come into my Sleep nadaljuje svoje že prepoznano prepričanje, da mora umetnost združevati formalno estetsko kakovost in željo po humanistični, moralni sporočilnosti. Zanj je relevantna le družbeno angažirana umetnost, ki se ukvarja z današnjim stanjem sveta in je s tem tudi produktivna. S Come into my Sleep Čepin gledalcu prikazuje neprijetne prizore in destruktivna dejanja, do katerih posameznika privedejo čustvena praznina, manko komunikacije, podvrženost medijem in potrošništvo. Zato je razstava ob nekaj njegovih novejših oljih (šolal se je pri Veljku Tomanu) v več prostorih Galerije Nika Ignjatiča v Gosposki ulici ter na dvorišču in v kleteh pod galerijo napolnjena z realističnimi lutkami, ki lezejo v premajhne škatle, bingljajo izpod stropa ali preprosto mrtve ležijo na tleh pred policami vložene ozimnice.

Čepinove osamljene figure izhajajo iz njegovega izkustva z brezdomci, za katere je dlje časa skrbel in so odtlej stalni in vztrajni obiskovalci njegovih razstav. Matej Čepin (1977) se je doslej predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel več nagrad, med njimi nagrado na bienalu slik malega formata v Ljutomeru, veliko odkupno nagrado slikarskega ex-tempora v Piranu in grand prix slikarskega ex-tempora v Piranu.

Glasbeno-kulinarični performans

Nekoliko mlajša Iva Tratnik je razstavo Tabla v Likovnem salonu Celje zasnovala kot glasbeno-kulinarični performans, v katerem so nastopili njeni umetniški sodobniki, likovni ustvarjalci. Galerijo je spremenila v velikansko črno površino, šolsko tablo, jo z barvnimi kredami delno porisala, nadaljevanje ustvarjanja pa prepustila obiskovalcem. Po eni strani si želi tako svoje ustvarjanje čim bolj približati gledalcu in demistificirati ustvarjalni proces, po drugi strani pa se s tem izmika umetniškemu izdelku kot oprijemljivemu produktu, saj v današnjem času ta nima več prave vrednosti in v ospredje postavlja dogodek sam.

Tratnikova »napada velike površine« in je s slikami večjih dimenzij že lani z Markom Jakšetom »zasedla« Galerijo sodobne umetnosti v Celju. Je prejemnica več likovnih nagrad in priznanj, njena dela pa so kljub njeni mladosti v zbirke uvrstile številne domače galerije. V okviru muzejske noči bo umetnica 16. junija občinstvo še enkrat povabila v celjski likovni salon, da se ji med tablami pridruži pri ustvarjanju glasbe.