Umrla je dr. Špelca Čopič

Dolgoletna profesorica umetnostne zgodovine na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je poslovila v starosti 91 let.
Objavljeno
25. februar 2014 16.40
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Minuli petek se je izteklo življenje ene osrednjih poznavalk tukajšnje likovne, predvsem kiparske umetnosti in dolgoletne profesorice umetnostne zgodovine na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost dr. Špelce Čopič, so sporočili iz ljubljanske Moderne galerije.

Rodila se je 18. oktobra leta 1922 v Pišecah, po študiju umetnostne zgodovine v Ljubljani pa je svoje znanje izpopolnjevala v Parizu. Zatem je najprej delovala kot kustosinja v Narodni galeriji, nato pa prešla na ALU.

Ob predavanjih na njej je poglobljeno raziskovala slovensko slikarstvo, še zlasti pa slovensko kiparstvo 20. stoletja. Tako veljajo njena dela za ključno literaturo za raziskovanje slovenske likovne umetnosti, pri čemer so njene študije dostopne tudi v mnogih monografijah slovenskih umetnikov in v razstavnih katalogih. Med osrednjimi knjigami so Slovensko slikarstvo iz leta 1966, Ljubljansko kiparstvo na prostem, ki jo je leta 1991 izdala s sodelavci, in Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja, ki je izšla leta 2000.

V Moderni galeriji so jo povabili k pripravi preglednih razstav. Prispevala je, denimo, izbor kiparstva za predstavitve na razstavah in v katalogih Slovenska likovna umetnost 1945-1978 in Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, pomemben je bil tudi njen delež pri pripravi retrospektivnih razstav Zdenka Kalina, Gojmirja Antona Kosa, Jakoba Savinška, Lojzeta Dolinarja in Vena Pilona.

Ob svoji 90-letnici je predlani Moderni galeriji izkazala posebno čast z odločitvijo, da izjemno študijsko gradivo, ki je nastalo ob njenih raziskavah, preda tamkajšnji dokumentaciji. Tako so v MG pridobili njene dokumentarne kartoteke o delu slovenskih kiparjev in gradivo, povezano z njenim strokovnim delom iz zadnjega obdobja, ki se nanaša na slovensko umetnostnozgodovinsko terminologijo.

Dr. Čopičeva je bila častna članica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in tudi prva dobitnica nagrade Izidorja Cankarja za življenjsko delo, ki ga podeljujejo umetnostnim zgodovinarjem. Prejela jo je leta 1999.