Na senčni strani kulture

Pred Prešernovim praznikom je Asociacija postregla s podatki o stanju nevladnih delavcev v kulturi.

Objavljeno
06. februar 2017 14.25
J. K.
J. K.

V času priprav na kulturni praznik, ko tudi najvišji politični predstavniki opozarjajo na pomen kulture za slovensko družbo, je društvo Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju umetnosti in kulture, na tiskovni konferenci opozorila na številne zagate in anomalije kulturnega področja.

Analizo stanja nevladnih organizacij (NVO), samozaposlenih in komentar na napovedano reformo kulturnega sistema so predstavili Jadranka Plut, predsednica Asociacije, umetniška vodja Galerije Alkatraz, članica Nacionalnega sveta za kulturo, Andrej Srakar, raziskovalec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja in član upravnega odbora Društva Asociacija, Jurij Krpan, umetniški vodja Galerije Kapelica, dosedanji predsednik Delovne skupine za trajni dialog z NVO v kulturi na ministrstvu za kulturo in član upravnega odbora Društva Asociacija, ter Anela Bešo, strokovna vodja Društva Asociacija.

Proračun gor, kultura dol

Kultura je sektor, v katerem zadnja leta doživlja precej hude proračunske reze. Ta trend se nadaljuje kljub dejstvu, da se je splošni proračun povečal za tri odstotke, kot kažejo podatki iz leta 2015. Ne le da se sredstva za kulturo niso sorazmerno povišala, pač pa je v istem obdobju kulturni proračun padel še za dober odstotek.

Ministrstvo za kulturo (MzK) za ustvarjalnost nevladnikov namenja le še okoli 4,5 milijona evrov. Od tega gre 1,66 milijona evrov za glasbo, 1,54 milijona evrov je namenjenih uprizoritvenim umetnostim, vizualne umetnosti prejmejo dober milijon, intermedijske pa pol milijona.  

Po drugi strani nevladniki opažajo uspehe pri pridobivanju evropskih projektov. Po podatkih Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (CED) je bilo v letu 2015 na programih Media in Kultura uspešnih 62 projektov s strani 37 prijaviteljev, pridobljena sredstva pa so močno porasla z dveh milijonov evrov v letu 2014 na 2,9 milijona leto kasneje.

Več kot pol samozaposlenih na pragu revščine

Med ključne člene in člane Asociacije spadajo samozaposleni v kulturi. Skupno število samozaposlenih in tistih, ki jim država zaradi izkazane odličnosti plačuje socialne prispevke, rahel porast beleži od leta 2014. Leta 2008 je država prispevke plačevala 1470 samozaposlenim, šest let kasneje pa 1570, pri čemer je skupno število samozaposlenih padlo (iz 2436 leta 2008 na 2291 leta 2014).  

A položaj te skupine ustvarjalcev je v marsikaterem pogledu skrb vzbujajoč. Najbolj kritičen se zdi podatek, da več kot polovica samozaposlenih ne zasluži več kot deset tisoč evrov bruto na leto, kar pomeni, da jih večina živi na oziroma pod pragom revščine. Zanimiv podatek je tudi ta, da si samozaposleni bolniško vzamejo zgolj za vsak deveti dan bolezni. Najpogostejše bolezni so povezane z delom.

Prenova kulturnega modela

O tem, da je kulturni model v Sloveniji zastarel in potreben prenove, vlada precejšnji konsenz, a izhodišča temeljne reforme MzK so za zdaj generična in zgolj povzemajo situacijo na terenu, ugotavljajo v Asociaciji. V delu, kjer materiali ministrstva zadevajo nevladnike in samozaposlene, pa je veliko površnih ugotovitev, poudarjajo.

Glede načrtovane Agencije za umetnost v Asociaciji pogrešajo resne študije in strokoven posvet, brez tega namreč vpeljava te institucije, ki bo povsem spremenila razmerja v kulturi, ni mogoča. Opozarjajo zgolj na to, da nekateri domači primeri agencij pričakovanj strokovne javnosti še zdaleč niso izpolnili in so zgolj primer slabe prakse.

Predvsem pa v Asociaciji pričakujejo, da bo novi kulturni model nevladne organizacije in samozaposlene prepoznal kot enakopravne javnemu sektorju s področja kulturne in umetniške produkcije. To pomeni predvsem, da pričakujejo stabilno financiranje. Podobno izboljšanje statusa terjajo za samozaposlene, ki jih sicer MzK že na ravni dikcije v dokumentih doživlja kot breme, in ne kot najbolj živ in tvorni del kulturne produkcije.