Sladko-grenko življenje Zelde Fitzgerald

Amazon v novi TV seriji prinaša portret ženske, ki je soustvarjala kulturno in družabno življenje po prvi svetovni vojni.

Objavljeno
10. februar 2017 14.59
Jela Krečič
Jela Krečič
Z: The Beginning of Everything je Amazonova TV serija, ki jo je to podjetje konec januarja lansiralo na svoji spletni strani in ponudilo svojim naročnikom. V desetih delih nas nadaljevanka popelje v prva desetletja 20. stoletja, k ženski, ki je skupaj z možem S. F. Fitzgeraldom krojila ameriško, pa tudi mednarodno kulturno podobo svojega časa – k Zeldi Fitzgerald.

Serija se začne s portretom ameriškega juga, natančneje mesteca Montgomery v Alabami, kjer v tradicionalni družini odrašča še najstniška Zelda Sayre (Christina Ricci). V mestu je precej vojakov, ki so na poti na bojišča v Evropi, kjer še traja prva svetovna vojna. Zelda je samosvoje dekle, ki preizkuša starševsko avtoriteto, še posebej s svojo svobodomiselnostjo in radoživostjo načenja potrpežljivost strogega očeta, sodnika Sayreja (David Strathairn).

Serija s kostumi, scenografijo prepričljivo zajame duha ameriškega juga, predvsem pa duha ženske, ki se nikoli ni pustila vkalupiti. Bila je preveč neukrotljiva, preveč moderna, da bi se zadovoljila s tradicionalno vlogo ženske ali žene, še posebej v majhnem okolju, kot je Montgomery. Tako Zelde ne prepričajo mladi snubci, ki jo obletavajo na montgomeryjskih plesih in zabavah. Šele ko spozna mladega vojaka Scotta Fitzgeralda (David Hoflin) v moškem najde partnerja, sogovornika, nekoga, ki njen intelekt ceni toliko kot njeno lepoto.

Avtorici serije Dawn Prestwich in Nicole Yorkin, ki sta jo zasnovali na podlagi knjige Z: The Novel of Zelda Fitzgerald Therese Anne Fowler, si vzameta kar nekaj časa za to, da mlada zaljubljenca dokončno združita. Scott zavzeto snubi Zeldo (naslov nadaljevanke aludira na njegovo zapeljevanje, ko svojo izvoljenko Z(eldo) označi za »začetek vsega«), obenem pa omahuje pri pisateljevanju; založbe namreč zavračajo njegov prvi roman. Zelda da ljubljenemu moškemu spodbudo oziroma postavi ultimat – z njim se bo poročila šele, ko bo objavil prvi roman. Njena vztrajnost obrodi sadove in Scott naposled izda svoj prvenec This Side of Paradise.

Bohemsko življenje v troje

Zelda za tem privoli v poroko in se preseli v New York. Fitzgeraldov roman postane uspešnica, njegovega avtorja se oprime naziv »glasnik mlade generacije«, mlada zakonca pa v hotelu Biltmore uživata sadove njegove slave in denarja, ki ji pritiče. Velik del čara serije izhaja prav iz prizorov uživaškega življenja newyorške kulturne in druge elite, ki brezskrbno pohajkuje po jazzovskih klubih in se udeležuje ekscesivnih zabav bogatašev, tako da zakonca Fitzgerald postaneta redna tema družabnih kronik časopisja.

A nadaljevanka se osredotoča na prikaz razmerja med mladima slavnima zakoncema. Zelda sicer njun odnos sprva poetično opiše: »Od zdaj smo tu trije: ti, jaz in midva.« Scott je upodobljen kot omahljiv, nadut mladenič, ki niha med grandiozno samopodobo in manjvrednostnimi kompleksi. Njegov razdražljiv in labilen značaj najbolje povzame tisti del serije, ko Fitzgeralda povabijo predavati v na univerzo Princeton. Pisatelj ni zadovoljen, da nekateri profesorji nad njim vihajo nos, prav tako mu ni povšeči, da je obisk njegovega predavanja precej slab, tako da svoj nastop izkoristi za to, da užali zbrano profesorsko srenjo in bogataške študente elitne univerze, kjer je nekoč sam študiral, a študija ni končal.

Fitzgerald si s svojim vedenjem na koncu prisluži klofuto, ki v nadaljevanki deluje kot dobesedno točka streznitve. Zakonca Fitzgerald sta namreč vsled svojega razkošnega življenjskega stila ostala brez denarja, Fitzgerald zamuja z novim romanom, tako da se naposled odločita prekiniti z uživaškim življenjem. Preselita se v prijateljevo hišo ob morju, kjer se Scott loti pisanja nove knjige.

Feministična drža

Zelda, četudi mlajša od njega, je v nadaljevanki predstavljena kot zrelejša, močnejša oseba, ki možu stoji ob strani (čeprav ne zna kuhati in prati) in se je vselej pripravljena žrtvovati za njegovo pisanje (med drugim se odreče igralski karieri v Hollywoodu) in ki je zelo dobesedno njegov vir navdiha. Že v svoj prvi roman Scott vključi pasuse njenih pisem, podobno mu pri pisanju drugega romana pomaga Zeldin dnevnik.

Feministično sporočilo serije je tako očitno – Zelda je pravi genij v zakonskem paru Fitzgerald. Je pametnejša, zrelejša, bolj talentirana in bolj duhovita od svojega sicer bolj slavnega soproga. Četudi se zdi ta premisa vsaj nekoliko pretirana, pa je ena glavnih kvalitet serije, predvsem pa glavne igralke Christine Ricci, v tem, da Zeldo upodobi kot zanimivo žensko močne volje, lastnih prepričanj in pustolovskega duha. Izpostavi jo kot osebo, ki ni sledila trendom, ampak jih je ustvarjala, kot žensko, ki še tako zadrežno družabno situacijo izkoristi za duhovito repliko ali kakšno škandalozno dejanje (na precej razbrzdani zabavi po svoji poroki pozornost svojega moža dobi tako, da se pred vsemi sleče).

Njena radoživost, ki jo kalijo obdobja melanholije, nekako povzema splošnega duha časa med in še posebej po 1. svetovni vojni. Gre za čas velikih protislovij: za obdobje političnih deziluzij t. i. izgubljene generacije in za obdobje velike senzibilnosti, prevratnih umetniških gibanj, družbenih vrenj, posledično pa tudi bohemskega življenja, skozi katerega so ključne umetniške osebnosti načrtno preizkušale meje spodobnosti in sploh izzivale uveljavljeno moralo.

Prva sezona serije se konča z obiskom Zeldinega rojstnega mesta, ko se par dokončno odloči za bolj umirjen življenjski stil. Zadnji prizor, v katerem izvemo, da je Zelda noseča, pa je seveda predvsem točka (gre za tako imenovani cliffhanger), ki gledalca spodbuja, da si bo ogledal drugo sezono, ko bo ta enkrat posneta. V resnici se zdi prva sezona šele uvertura v dramatično zgodbo enega najbolj razvpitih parov 20. stoletja – tokrat z jasno feministično pozicijo.