Adijo, tovarna: Razstava v poklon delavstu

Ljubljana – »Pri Celovških dvorih bi morali postaviti spomenik in nanj napisati: Tukaj je nekoč obratovala dobra tovarna,« je izjavil delavec Avtomontaže, podjetja, ki si po osamosvojitvi s številnimi drugimi deli enako usodo.

Usode in spomine delavcev smo v Delu objavljali od konca leta 2013, zdaj bo izbor zgodb predstavljen tudi na razstavi Adijo, tovarna v Mestnem muzeju Ljubljana. Razstava bo na ogled do 5. septembra.

Dekorativna Ljubljana, Tiskarna Mladinska knjiga, Pletenina, Tobačna Ljubljana, Tiskarna Ljudske pravice, Železniška livarna v Šiški, Agrostroj, Avtomontaža, Gorenje Tiki in tovarna Rog. Deset tovarn, deset propadlih podjetij, deset osebnih zgodb, ki so jih nekdanji delavci delil z novinarji Dela.

»Vsak dan poslušamo o stečajih, propadu podjetij, ukinjanju obratov, številkah odpuščene delovne sile, izgovorih direktorjev ... Vprašala sem se, kaj pa delavci, ki so delali v teh tovarnah? To so vendar ljudje, ki so bili nekoč nosilci in promotorji razvoja Slovenije. Ki so v sodelovanju ustvarjali gospodarstvo in gradili tovarne,« se vzgiba za projekt Adijo, tovarna spominja Mojca Zabukovec, novinarka Dela in avtorica projekta in razstave.

»Nekoč tovarna ni bila le delovni prostor, bila je družbeni prostor. Nekateri raziskovalci govorijo o tovarniški skupnosti, ki ni le hranila delavskih družin, ampak jim je nudila zdravstveno oskrbo, oddih v zadružnih počitniških hiškah, praznovanje rojstnih dni ... V Dekorativni se še danes spominjajo, ko je leta 1972 v tovarno prišel Tito z Jovanko in so skupaj praznovali novo leto,« pripoveduje Zabukovčeva, ki jo je presenetilo, kako so si vse zgodbe med seboj podobne. »Delavci še danes ne razumejo, zakaj je njihova tovarna propadla, leta pred propadom so ovita v meglo, nihče ni izvedel konkretnih razlogov za stečaj. Nekoč so direktorji prihajali iz vrst nekdanjih delavcev in poznali svoje podrejene po imenih, kasneje so uprave postajale vse bolj nek abstrakten pojem, nepovezan z delovnim procesom. V zgodbah je čutiti tudi razočaranje nad sindikati, ki so na koncu delovali mimo delavcev.«

Razstava, pri kateri sodelujejo Muzej in galerije mesta Ljubljane in Zgodovinski arhiv Ljubljana, je le prvi dogodek v nizu razstav na to temo. V letu 2016 je v načrtu večja razstava in simpozij, ki bi problematiko umestil v širši družbeni kontekst.