Umetnost, namenjena dvigu cen nepremičnin

Kaj je Ankerbrot Fabrik v dunajskem 10. okraju, kjer deluje Galerija Photon?

Objavljeno
02. februar 2015 17.57
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Galerije Photon ni težko zgrešiti v desetem okrožju nekdanje prestolnice Slovencev, če vam prej povedo, da so jo odprli na ozemlju nekdaj največje avstrijske pekarne, na katere opečnatem zidu z velikimi črkami še vedno piše Ankerbrot Fabrik.

Ne le zaradi tamkajšnjih galerij, poslopju tovarne, ki sta jo leta 1891 ustanovila judovska brata Mendl, se velja priti poklonit že zato, ker je bilo leta 1939 prizorišče prve in zadnje delavske stavke v času nacističnega režima.

Tovarna je skoraj propadla, potem so jo pred leti kupili Nemci, postavili nov obrat poleg starega, tega pa so pred petimi leti s pomočjo dunajske vlade ponudili umetniškim razstavljavcem.

»To je tipičen primer gentrifikacije,« je povedal Walter Famler, ki vodi umetniško društvo Alte Schmiede, v Sloveniji pa ga literati poznajo bolj kot urednika revije in založbe Wespennest. Opisal je, kako se je nekaj podobnega pred leti zgodilo v njegovem drugem, nekoč pretežno judovskem okrožju, kjer so umetniki s pomočjo dunajskih oblasti zasedli izložbe nekdanjih trgovinic, gostilnic in obrtniških delavnic.

Predel, po katerem so se prej sprehajale prostitutke, je postal privlačen za obiskovalce, začela se je obnova in ... »Danes je ta del mesta, v katerem je nekoč živel delavski razred, pa tudi veliko prišlekov iz Jugoslavije, povsem spremenjen. Običajni smrtnik si ne more več privoščiti stanovanja, tu živijo le še boboti (sodobnejša in modifirana različica japija),« pravi Famler.

»Zelo preprosto, ustvariš povpraševanje, potem pa zvišaš ceno.« A to še ni najhuje. Ena od prvih žrtev »plemenitenja« okrožja so bili prav umetniki, je dodal publicist in eden od največjih ljubiteljev ter poznavalcev lika in dela slovitega sovjetskega astronavta Jurija Gagarina. »Zdaj tu ni več skoraj nobene galerije. Prodajalci nepremičnin so umetnike izrabili za propagando, a trga nepremičnin in umetniških del danes delujeta z roko v roki,« dodaja Famler.

Tudi njegovo društvo, ki ima prostore v samem središču mesta, v njih pa se vsak dan odvije kak literarno-glasbeni-filmski-ali-kako-drugače umetniški dogodek, se je znašlo v težavah, ko je mesto prodalo stavbo, v kateri najemajo prostore. Le s pomočjo pogajalskih zvijač jim je uspelo ostati v hiši, v kateri jih zdaj obkrožajo prekrasno obnovljena stanovanja, ki so jih, tako Famler, kupili »ruski, arabski, pa tudi kakšni naši milijonarji«.

Podobno usodo avstrijski publicist in založnik napoveduje tudi okolici, v kateri se je naselila slovenska galerija Photon. »Ko jim bo s pomočjo umetnosti, kakršnakoli že ta je, uspelo dvigniti cene, bodo vse skupaj zrušili in postavili kompleks z nesramno dragimi luksuznimi stanovanji.«