

Vhod Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi je zaprt z velikim rdeče-belim črtastim križem, ki spominja na lesene deske, pribite čez vhod v Narodni muzej v Sarajevu. V avli je informacijski pult sestavljen iz več muzejskih transportnih zabojev, iz katerih prihaja kakofonija glasov.
Eden od njih pojasnjuje projekt neodvisne državljanske platforme Cultureshutdown, ki išče rešitve za muzejsko in kulturno krizo Bosne in Hercegovine. Drugi glasovi so posnetki pogovorov o kulturnem spominu in dediščini na različnih krajih planeta in v različnih zgodovinskih situacijah.
Obiskovalci so vabljeni, naj prispevajo predloge za »zbirko bodoče dediščine« ter napišejo protestne razglednice za »dan solidarnosti z muzeji«. Gre za novo delo bosanske umetnice Azre Akšamija, na ogled na razstavi Vmesna postaja 1 : 1 z naslovom MSL (Muzejski solidarnostni lobi), ki je del širšega, trajajočega in razvijajočega se projekta Cultureshutdown.
Projekt Cultureshutdown je skupaj s kolegi začela letos kot globalno, planetarno akcijo muzejske solidarnosti. 4. marca je 275 kulturnih institucij iz štiridesetih držav in petih kontinentov simbolno preprečilo ogled enega ali več del v svojih razstavnih prostorih in zbirkah, tako da so jih za en dan prekrižali z rumenim trakom, ki jim ga je poslala.
Na njen poziv so se odzvale različne institucije, od univerz do umetnostnih muzejev in galerij, nacionalnih muzejev in knjižnic, regionalnih muzejev, prav tako obe osrednji mednarodni organizaciji, Cimam (mednarodno združenje svetovnih muzejev in zbirk moderne umetnosti) in Icom (mednarodni muzejski svet), ter nekatere slovenske: Galerija Kapelica, Mestna galerija Ljubljana, Moderna galerija, Univerza v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije, ki je prekrižal vaško situlo, enega od svojih najznamenitejših predmetov. Iz te akcije muzejske solidarnosti je Azra Akšamija prejela več kot petsto fotografij.
4. oktobra 2012 so po 124 letih zaprli Narodni muzej Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Pred tem sta ugasnila Umetniška galerija BiH in Zgodovinski muzej BiH, v prihodnosti pa nameravajo za javnost zapreti še Nacionalni arhiv in osrednjo Nacionalno knjižnico. Narodni muzej ima bogato arheološko, prirodoslovno in zgodovinsko zbirko, tudi neprecenljiv original, sarajevsko Hagado, dragoceno iluminirano judovsko obredno knjigo, ki velja za eno najlepših tovrstnih ohranjenih del, prihaja pa iz srednjeveške Španije in priča o zgodovini sefarskih Judov na tem področju.
Kriza institucij v povojni Bosni in Hercegovini in zaprtje Nacionalnega muzeja je, kot pojasnjuje Azra Akšamija, motivirano s političnimi problemi v državi, ki se nadaljujejo v kulturi. »Osrednje kulturne institucije v Bosni in Hercegovini se zapirajo zaradi ekonomsko-politične krize, a to je le zunanji razlog,« osvetljuje razmere umetnica. »V razklani družbi, ki si še ni opomogla od etničnega čiščenja in sistematičnega uničevanja kulturne dediščine, so muzeji pravzaprav sporno področje. V krizi so prav zato, ker naj bi ohranjali kolektivni spomin na sožitje v regiji in materialne dokaze o njem.«
Medtem ko umetniki običajno kritizirajo kulturne institucije, Azra Akšamija opozarja ravno nasprotno, kako pomembno jih je ohranjati. »Nacionalni muzej v Sarajevu podpira vizijo združene Bosne in Hercegovine, ki je dom vseh etničnih in nacionalnih skupin in njihove skupne zgodovine,« pravi. »Zato je ključni umetniški prispevek projekta Cultureshutdown ustvarjanje kulturnega dialoga in vzpostavljanje prostora za javno dobro v razklani družbi.«
O vlogi kulturnih institucij
Solidarnostna akcija je razkrila, da imajo mnogi muzeji po svetu probleme, ki se izražajo v različnih oblikah institucionalne krize. »Zapiranje kulturnih institucij ni osamljen bosanski primer.«
Muzeji imajo svoje družbeno poslanstvo in so čuvarji vrednot v neki sredini. Zato je začela razmišljati, kaj sploh je dediščina, in je nadaljevala projekt Cultureshutdown, tokrat na razstavi v MSUM z delom MSL (Muzejski solidarnostni lobi), ki je usmerjeno v ogroženost kulturne dediščine po svetu in v razmislek o današnji vlogi muzeja in njegovem pomenu v družbi. Na razstavi v MSUM je aktivistično intervenirala z zaprtjem vhoda v muzej in začela na razglednicah sestavljati zbirko bodoče kulturne dediščine.
Vloga kulturnih institucij je pogosta tema njenega umetniškega in raziskovalnega dela. V Bosni rojena avstrijska umetnica, arhitektka in arhitekturna zgodovinarka je študirala na Tehnični univerzi v Gradcu ter leta 2011 doktorirala iz zgodovine islamske umetnosti na MIT (Tehnološki inštitut Massachusettsa), kjer je trenutno asistentka na oddelku za umetnost, kulturo in tehnologijo. V svojem multidisciplinarnem delu raziskuje politike identitet in spomina na ravni telesa (oblačenje), civilne sfere (verska arhitektura in kulturne institucije) ter zgodovine.
Njena novejša dela se osredotočajo na predstavitev islama na zahodu, arhitekturne oblike nacionalizmov na Balkanu od leta 1990 in na vlogo kulturnih institucij in dediščine v izgradnji skupnega dobrega v razdeljeni družbi. V Sloveniji smo jo srečali leta 2009 na Mestu žensk – s projektom Nomadska mošeja (ali džamija) – in leta 2012 na Piranskih dnevih arhitekture, ko je Piranesijevo nagrado prejel avstrijski arhitekt Bernardo Bader, s katerim je Azra Akšamija sodelovala pri projektu muslimanskega pokopališča v Altachu na Predarlberškem.
Komentarji