BIO 25: Tako daleč, tako blizu

Koncept 25. Bienala industrijskega oblikovanja je razvila kustosinja Angela Rui skupaj z Majo Vardjan. Pričakujte epizode in profile.
Objavljeno
14. september 2016 17.23
V. U., STA
V. U., STA
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je danes potekal uvodni dogodek bienala oblikovanja BIO 25. Ta bo pod naslovom Daleč, tako blizu v obliki sedmih epizod razvijal možne scenarije bivanja na različnih lokacijah v Sloveniji ter se skozi prizmo oblikovanja in arhitekture odzival na aktualne lokalne in globalne problematike.

Koncept bienala za prihodnje leto je razvila kustosinja Angela Rui skupaj s kustosinjo Majo Vardjan. Kot je Angela Rui povedala za STA, jo je Slovenija navdušila z raznolikostjo svoje pokrajine, s svojimi gozdovi, podeželjem, kraškimi jamami, rekami. In vse te naravne danosti želijo predstaviti kot priložnosti, kot neke potenciale, ki jih je mogoče izkoristiti.

Se arhitekti in oblikovalci lahko zazrejo v podeželje?

Ker kar 60 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi in da prevladuje podeželje, so se, kot je pojasnila Maja Vardjan, odločili, da se osredotočijo na podeželje. Zanimalo jih je, ali lahko pogled arhitektov in oblikovalcev, ki je usmerjen predvsem v urbanizirana področja, obrnejo k podeželju, ter oblikovalce in arhitekte oziroma multidisciplinarne agente, ki delujejo v skupinah, zbezajo iz njihove cone udobja in pripravijo k sodelovanju s t. i. profili.

Profili so osebnosti z različnih področij, ki so izjemni v svojem delu in prihajajo iz Slovenije. Po besedah Maje Vardjan jih zanima predvsem prevod njihovega specifičnega jezika v jezik arhitekture in oblikovanja oziroma projekte.

Poiskali so lokacije oziroma situacije, ki so značilne za ta čas v Sloveniji. Te lokacije, ki so se sčasoma izkristalizirale, so daleč, hkrati pa tako blizu. »Dojemamo jih kot vsakdanje, banalne, kot prostore brez potenciala, saj niso niti v času niti v prostoru dovolj oddaljene, da bi jih lahko kritično ovrednotili,« je povedala.

Od sporoščanja v podzemlju do novih herojev na morju

Tako sta z Angelo Rui denimo prišli do Trbovelj oziroma Zasavja, kjer se rudniki do leta 2018 zapirajo in kjer je ostala obsežna infrastrktura industrijskih objektov: rudniških rovov, termoelektrarne in drugega. Kot profil s k sodelovanju povabili koreografa in plesalca Iztoka Kovača, ki izhaja iz Trbovelj, jih dobro pozna in čigar ustvarjanje je navdihovalo težko življenje rudarjev.

Iz Slovenije bodo kot profili sodelovali še Andrej Detela, Renata Salecl, Mojca Kumerdej, Klemen Košir, Marin Medak in Matej Feguš. Njihovo znanje bo interpretiralo sedem mednarodnih priznanih ustvarjalcev s področja oblikovanja in arhitekture: Studio Formafantasma, Matali Crasset, Point Supreme, Didier Faustino, Studio Mischer'Traxler, Studio Folder in Odo Fioravanti.

Vsak par profila in prevajalca bo z izbrano skupino deloval na specifični lokaciji, ki bo postala prizorišče za razvijanje določenega scenarija: Sprostitev podzemlja v podzemnem svetu jam, Zavzetje gozdov v gozdovih, Po utopiji v kmalu zaprti rudarski pokrajini, Čisto novo sobivanje v sodobni urbani ruševini, Nov zagon podeželja na podeželskem igrišču, Prožnost preteklosti v gorskem okolju, ki je bilo nekoč prizorišče vojne, Novi heroji na morju.

Decentraliziran format bienala

Po besedah Maje Vardjan želijo preizkusiti nov, decentraliziran format bienala. Na izbranih sedmih lokacijah po Sloveniji bodo tako nastale instalacije, ki bodo ljudi pripeljala na te lokacije, predvsem pa želijo lokalno prebivalstvo opozoriti na neopažene točke, ki imajo potencial in ki jih je mogoče aktivirati. V MAO pa bo na ogled osrednja razstava bienala, ki bo predstavila vseh sedem epizod. Kot je poudarila, je cilj bienala, da se ti projekti nadaljujejo tudi po koncu bienala.

Klemen Košir izhaja iz kuhanja in raziskovanja podeželja skozi kakovostne sestavine za kuhanje. Vendar je vprašanje, ali bo skupina našla identitetno točko znotraj prehrane ali skozi širši okvir, kot je denimo bivanje. Fokus na podeželje je zanj, kot je dejal, zelo odprto področje.

Natančna lokacija njihovega raziskovanja še ni določena, sam se zavzema za obrobje Ljubljane, kjer živi, Savlje-Kleče. Čeprav je mesto oddaljeno približno dva kilometra, je to ruralen predel z živimi kmetijami, kjer pa se prebivalci tudi sami sprašujejo o vzdržnosti takšnega načina življenja.

Sam možno rešitev vidi v povezovanju tako med njimi samimi kot z mestom pri podaji pridelkov, ki so zelo kakovostni. Kot je povedal, se mesto ne zaveda kvalitet tega obronka, po drugi strani se tudi kmetje bojijo vstopati v dialog z mestom. »Vmes obstajajo zidovi in zanima me, kako jih preseči,« je povedal.

Udeleženci bienala, ki bodo ustvarjali v sedmih skupinah, so bili izbrani na pomladnem odprtem pozivu, na katerega je prispelo 375 prijav iz 38 držav. Po besedah Maje Vardjan so sta z Angelo Rui opravili ožji izbor, končni izbor so naredili prevajalci, ki so skupine oblikovali že z neko vizijo.

Na današnjem uvodnem dogodku se je prvič srečalo skoraj 50 oblikovalcev, arhitektov, multimedijskih ustvarjalcev. BIO 25 bo sicer potekal med 25. majem in 29. oktobrom 2017.