Christo ali umetnost oblačenja dreves, mostov, otokov in obal

V Galeriji-Muzeju Lendava so na ogled fotografije monumentalnih del Christa in Jeanne-Claude.

Objavljeno
12. september 2019 14.15
Posodobljeno
12. september 2019 14.15
Junija 1995 so za ovijanje Reichstaga v Berlinu po načrtih Christa in Jeanne-Claude uporabili 100.000 kvadratnih metrov polipropilenske tkanine z aluminijasto prevleko in 15,6 kilometra vrvi. Fotografiji Reuters
Po velikih imenih v ciklu Velikani­ svetovne likovne umetnosti, doslej so bila tam na ogled dela Dalíja, Mirója, Goye, Picassa, Chagalla, Vasarelyja, Hundertwasserja, Hasegave, v lendavski Galeriji-Muzeju ne popuščajo: ­tokrat gostijo dela Christa in ­Jeanne-Claude, znanih po monumentalnih instalacijah na prostem, prekrila sta pariški Pont Neuf, Reichstag v Berlinu … Razstava Skrite stvarnosti na lendav­skem gradu bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.

V galeriji lendavskega gradu so na ogled najzanimivejši in najbolj znani projekti umetniškega tandema: Christo, rojen v Bolgariji, in njegova žena, Francozinja Jeanne-Claude, sta najbolj znana umetnika prekrivanja oziroma ovijanja umetniških in kulturnih stvaritev ter poslopij.

image
Christov načrt za ovitje pariškega Slavoloka zmage. Zgodilo se bo prihodnjo jesen. Foto Andre Grossmann


Do smrti Jeanne-­Claude leta 2009 nista bila le živ­ljenjska sopotnika, temveč tudi umetniška; Christo je še vedno aktiven, prihodnje leto, so poročali iz lendavske galerije, bo uresničil dolgoletno željo, v tkanino bo ovil pariški ­Slavolok zmage.

image
REUTERS Christo je prvič razstavljal v domovini pred štirimi leti.


V galeriji lendav­skega gradu so na ogled najzanimivejši in najbolj znani projekti­ umetniškega tandema. Med drugim so razstavljeni oviti pariški Pont Neuf (1975–1985), Senčniki, ki so jih postavili hkrati v Kaliforniji in na Japonskem (1984–1991), prekriti Reichstag (1971–1995) in Vrata iz leta 2005, ki so bila na ogled v new­yorškem Centralnem parku. Več kot polstoletno ustvarjalno delo obeh umetnikov je prikazano s fotografijami, grafikami, kolaži in ­različnimi predmeti, povezanimi s tem.

Christo in Jeanne-Claude sta avtorja dolgega niza začasnih instalacij.
Prvo 'ovito-zavito' stvaritev je Christo ustvaril v Parizu leta 1958.
V galeriji lendavskega­ gradu so na ogled najbolj znani projekti tandema.


Umetnostni zgodovinar v Galeriji-Muzeju Lendava, kustos Atilla Pisnjak, je ob odprtju razstave povedal, da megalomanskih projektov obeh umetnikov ni mogoče obravnavati kot enkratne dogodke: »To so bili namreč procesi, ki so se začeli z idejo. Nastale so skice, načrti, ki so nato prešli v inženirsko načrtovanje. Ko sta imela dovolj konkretne predloge, so se začela pogajanja z uradi, da bi pridobila dovoljenja za stvaritve, hkrati se je začel diskurz s civilno sfero. Če in ko sta dobila zeleno luč od pristojnih služb, se je začela izvedba, ki je včasih trajala več tednov, mesecev … Sama umetnina je bila na ogled relativno kratek čas. Vse, kar je ostalo za temi velikimi projekti, so originalne skice, grafike, razni dokumenti in fotografije (uresničenih) idej.«
 

Oviti pločevinki za začetek


V eseju Dva umetnika – ena življenjska pot, objavljenem v katalogu razstave, Pisnjak dodaja odličen in obširen vpogled v opus in biografiji umetnikov. Med drugim navaja, da je Christo, ki se je šolal na sofijski umetnostni akademiji, leta 1956 zapustil Bolgarijo, prek Prage emigriral v Avstrijo, en semester študiral na dunajski umetnostni akademiji, potem šel v Švico, 1958. pa v Pariz, kjer se je preživljal s slikanjem portretov. Med portretiranjem Précilde de Guillebon je spoznal njeno hčer Jeanne-Claude Denat de Guillebon, po naključju rojeno istega dne, meseca in leta kot on, 13. junija 1935. Ko je Jeanne-Claude leta 1958 spoznala Christa, je bila zaročena s Philippom Planchonom, poročila sta se leta 1959, toda že po nekaj tednih je Jeanne-Claude zapustila moža, saj se je pokazalo, da je noseča s Christom. Maja 1960 se jima je rodil sin Cyril.

image
Umetniški tandem leta 2005 v New Yorku med projektom Vrata. Foto Wolfgang Volz


Christo po prihodu v Pariz marca 1958 ni slikal le portretov, ampak je ustvaril tudi prvo 'ovito-zavito' stvaritev, ovil je namreč pločevinko za slikarske barve, in to v platno, ki ga je prepojil s smolo, jo prevezal, na koncu pa premazal z mešanico lepila, laka in peska, zaradi česar je dobila temen, črnorjav odtenek. Njegov prvi cikel sta sestavljali dve pločevinki.

image
Razstava Skrite stvarnosti na lendavskem gradu bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta. Fotografiji GML

 

Polietilen in najlonske vrvi


Kunsthalle v Bernu je bila leta 1968 prva priložnost, da sta ovila celoten objekt, za podvig sta porabila 2430 kvadratnih metrov polietilena in tri kilometre najlonskih vrvi; sledila je Ovita obala – skalnato obalo blizu Sydneyja sta ovila v dolžini 2,4 kilometra in širini od 46 do 244 metrov. Zastor v pogorju Grand Hogback v Kaliforniji sta dokončala avgusta 1972: oranžna najlonska zavesa površine 18.600 kvadratnih metrov je bila napeta nad dolino v širini 381 metrov.

image
Razstava Skrite stvarnosti na lendavskem gradu bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta. Fotografiji GML


Še pred ovijanjem Pont Neufa sta leta 1984 načrtovala projekt Parazol, ki se je razlikoval od njunih dotedanjih del: nastal je na dveh prizoriščih hkrati, v Kaliforniji in na Japonskem sta postavila 3100 dežnikov, na Japonskem na 19 kilometrov dolgem pasu v prefekturi Ibaraki, v Kaliforniji na 29-kilometrskem pasu. Leta 1969 sta poskusila obleči 330 dreves ob Elizejskih poljanah, toda prefekt mesta je to zamisel ovrgel, sta pa projekt oblačenja 178 dreves izvedla v Baslu, uporabila sta 55.000 kvadratnih metrov poliestrske tkanine in 23 kilometrov vrvi. Zadnja skupna velikopotezna stvaritev umetniškega para so bila Vrata v newyorškem Centralnem parku februarja 2005, kjer sta postavila 7503 vrat.
Pred štirimi leti je Christo prvič razstavljal v domovini: v sofijski mestni galeriji je pripravil razstavo, na kateri je bilo na ogled več kot 130 grafik in drugih umetniških del, sam umetnik, ki je zapustil Bolgarijo v času komunizma, pa se zaradi zadržanosti ni udeležil odprtja.