Dražb Christie's in Sotheby's več ne bodo reklamirale le lepe mlade belke
V obeh vodilnih dražbenih hišah so doslej vrhunske umetnine ali dragulje reklamirala »umetniška dekleta«.
Odpri galerijo
Ena zaposlenih pri Sotheby's ob kipcu Alberta Giacomettija pred dražbo v Londonu. FOTO: Reuters Reuters
Z izjemo Al Majase bint Hamad bin Kalifa Al Tani, šejkinje na čelu nadzorstva katarskih muzejev, katere letni proračun za nakupe umetnin so nekoč ocenjevali na milijardo dolarjev letno, med kupci najdražjih umetnin na svetu ženskih imen skorajda ne srečuješ.
Svet najvišjih investicij v umetnine in dražbenih rekordov ostaja svet moških in v obeh vodilnih svetovnih dražbenih hišah Christie's in Sotheby's so v promocijskih fotografijah ob trofejne umetnine postavljali – lepe mlade belke.
Svet najvišjih investicij v umetnine in dražbenih rekordov ostaja svet moških in v obeh vodilnih svetovnih dražbenih hišah Christie's in Sotheby's so v promocijskih fotografijah ob trofejne umetnine postavljali – lepe mlade belke.
»Umetniška dekleta«
Na tovrstnih fotografijah vrhunsko likovno delo občuduje t. i. »art girl«, sodeč po spletnem pisanju revije Frieze pa bo te prakse konec. V času vseprisotnih debat o seksizmu in spolnih škandalov, ki so zaznamovali tudi svet umetnosti, obe avkcijski hiši napovedujeta, da bosta najbogatejše prebivalce globaliziranega planeta k nakupom skušali prepričati tudi tako, da bosta med snemanjem promocijskih materialov poslej k umetninam spuščali, denimo, moške.
Pri Christie's so dodali še, da odločitev za zgolj ženske protagonistke tovrstnih snemanj ni bila odvisna le od njih, pač pa tudi od okusa fotografov in urednikov fotografije. A se, kaže, stereotip, da k ultra dragim umetninam, seveda v veliki večini del moških avtorjev, obvezno sodi le ena oseba enega spola in ene rase – kar kdaj zaslediš tudi v Sloveniji –, poslavlja.
Pri Christie's so dodali še, da odločitev za zgolj ženske protagonistke tovrstnih snemanj ni bila odvisna le od njih, pač pa tudi od okusa fotografov in urednikov fotografije. A se, kaže, stereotip, da k ultra dragim umetninam, seveda v veliki večini del moških avtorjev, obvezno sodi le ena oseba enega spola in ene rase – kar kdaj zaslediš tudi v Sloveniji –, poslavlja.
