Tiskane izdaje
Medtem ko se iz New Yorka, kjer so v znamenju osrednjih jesenskih dražb umetnin, znova vrstijo novice o milijonih, so tudi slovenski redki organizatorji dražb, ki se zvrstijo ob koncu vsakoletnega koledarja, napovedali svojo ponudbo.
Vtis je optimističen, pričakovanja visoka, visoke so tudi cene. Kaže, da so se tudi lastniki umetnin visokega cenovnega ranga naposled odločili za prodajo na javnih dražbah.
Lanska dražba pri tržaški avkcijski hiši Stadion, na kateri so z izkupičkom skoraj milijon evrov za slovenske umetnine tukajšnjemu umetnostnemu trgu odčitali poučno lekcijo, ni ostala brez odmevov. Pregled katalogov prihajajočih dražb kaže, da so se na podlagi razburljivega lanskega mahanja z dražbenimi tablicami v Trstu tudi tukajšnji lastniki umetnin naposled opogumili.
Pripravljeni so jih prodati ne le preko klasičnih galerij ali po drugih, od javnosti odmaknjenih poteh, ampak tudi na javnih dražbah, zlasti ponudba na decembrski dražbi Carniole Antique, tradicionalno osrednje na koledarju, pa kaže, da so rezultati lanske dražbe v Trstu opazno »podprli« tudi letošnje ljubljanske cene. Niso nizke.
Za primerjavo; če sta nas lani, ko so pri Carnioli Antiqui po šestih letih odsotnosti znova pripravili dražbo umetnin, navdušilo uspešno licitiranje ene same slike nad desetimi tisočaki, reprezentančnega Kraškega sejalca iz poznih let Toneta Kralja za 14.000 evrov, pri Društvu likovnih umetnikov Ljubljana pa na njihovi prvi dražbi prodaja Osamelega drevesca Riharda Jakopiča za okroglih 10.000 evrov, je letos na dražbah napovedana cela vrsta umetnin, ki cenovno segajo bistveno višje. Takega izbora na tukajšnjih dražbah še ni bilo.
Pred dražbo tudi o ponarejanju
Že jutri ob 18. uri bodo začeli v Društvu likovnih umetnikov Ljubljana. V galeriji ob ljubljanskem Bregu pod naslovom Dražba sodobne slovenske umetnosti znova napovedujejo ponudbo pretežno sodobnih avtorjev, med 51 loti pa izrazito izstopajo Jakopičevi Brezdomci iz leta 1926, ki bodo iskali kupca z izklicno ceno 55.000 evrov.
V ponudbi bodo sicer predvsem veliko dostopnejša dela Emerika Bernarda, Jakova Brdarja, Marka Jakšeta, Bogoslava Kalaša, Iva Prančiča, Tuga Šušnika, Aleksija Kobala, Draga Tršarja in mnogih drugih, dražba pa bo za uvod postregla še s programom predavanj, v katerem je najbolj pričakovan nastop sodnega izvedenca Pavla Toplaka, ki bo predavanje izkoristil tudi za predstavitev razvpitega ponaredka Velázquezove slike Nejeverni Tomaž, s katero je podjetnik Franc Riemer na podlagi stratosferske, osemmilijonske cenitve Janeza Mesesnela od NLB dosegel zelo prijateljski kredit 7,5 milijona. Predavanje bo tik pred dražbo, ob 16.30.
V Trubarjevem antikvariatu bo dražba 24. novembra, znova z maratonskim seznamom, tokrat 254 lotov, med katerimi cenovno najvišje, do 1250 evrov, seže skoraj trimetrska litografija z upodobitvijo obale od Trsta do Pulja, ki so ga leta 1845 izdali za podjetje Lloyd. Trubarjev antikvariat je sicer na tukajšnjih dražbah edini, pri katerem je potrebno k cenam dodati t. i. buyers premium. Ta znaša 20 odstotkov.
Na Dražbo Antikvariata Glavan s 165 loti, ki bo le dan zatem, se v vlogi najvišje ocenjenega lota vrača ena zvezd tukajšnje založniške preteklosti, prva izdaja Prešernovega Krsta pri Savici z izklicno ceno 1500 evrov, kar je ponovitev predlanske izklicne cene, ko se je pritrkavanje z dražbenim kladivcem Roka Glavana za Krst, ki je bil ob izidu leta 1936 pri Jožefu Blazniku še Kerşt per Şavizi, zaustavilo pri 2060 evrih.
Najbolje pride na koncu
Jaka Prijatelj iz Carniole Antique za 11. december v Narodnem muzeju Slovenije napoveduje serijo umetnin, kakršnih v Sloveniji zlepa ni na dražbah. Seštevek izklicnih cen v katalogu krepko presega 400 tisočakov, najvišjo izklicno ceno, 58.000 evrov, pa bo imela »Dalmatinska« krajina (konjički) Zorana Mušiča iz leta 1952, ki je bila leta 1998 objavljena na naslovnici kataloga galerije Poleschi Arte.
Nekaj nižja, 53.000 evrov, bo izklicna cena za Mušičev kasnejši Sakralni objekt iz leta 1994, pri tretjem najvišje ocenjenem delu, sliki Lot s hčerama v Radovljici rojenega baročnega slikarja Franca Karla Remba iz nekdanje zapuščine graške veje grofov Attemsov, ki je uvrščena tudi v doktorsko disertacijo Georga Matthiasa Lechnerja, pa se zdi izklicna cena 50.000 – v Carnioli Antiqui seveda postavljajo cene v dogovoru z lastniki – lepo navita. Slika ima namreč dražbeno zgodovino, leta 2010 so jo v avkcijski hiši Im Kinsky na Dunaju prodali za 10.000 evrov (brez pribitka).
Med izstopajočimi umetninami bodo nedvomno še Počivajoča, portret deklice Gojmira Antona Kosa iz vojnega leta 1942 z izklicno ceno 33.000 evrov, ki je bila uvrščena na retrospektivo v Moderni galeriji, Ženski akt Ivane Kobilce iz zapuščine družine Hribar v Ljubljani, ob kateri bodo kupca z vsaj 24.000 evri razveselili še s prtičkom, ki ga je slikarka sama izvezla, Dama z vrtnico Janeza Šubica z izklicno ceno 16.000, in dve sliki Mihaela Stroja, Dama s turbanom z izklicno ceno 9000 in portret dame v črnem z izklicno ceno 8.500, ki je v ponudbi naslovljen kot Portret Luize Pesjakove.
Upodobitev Luize Pesjakove v beli obleki je seveda v stalni zbirki Narodne galerije. Iz nekdanje širše domovine bosta prisotna predvsem Petar Lubarda s sliko z Beneškega bienala, ki bo tokrat razstavljena s podatkom o izklicni ceni 17.000 evrov, in Ivan Meštrović s posthumnim odlitkom zgodnjega avtoportreta, ki pa je zelo dobro dokumentiran in izhaja iz zapuščine umetnostnega zgodovinarja dr. Marijana Zadnikarja. Izklicna cena bo 12.000 evrov.
Med domačini sledijo še dela Riharda Jakopiča, Mateja Sternena, Maksima Sedeja, Marija Preglja, Irwinov in drugih, v izboru bo znova več Plečnikovih lotov, kar nekaj pa bo tudi ruskih imen. In redkosti, kakršne so Smrekarjev tarok, pariške fotografije Vena Pilona ali sijajne pravljične jaslice, ki jih je ustvaril France Mihelič ter izhajajo iz njegove zapuščine.
