Tiskane izdaje
Mesec pred odprtjem 57. Beneškega bienala je znana struktura slovenskega paviljona Nike Autor in kustosinje Andreje Hribernik. V njegovem jedru bo le nekajsekundni, z mobitelom ustvarjeni posnetek, ki je nastal na vlaku med Beogradom in Ljubljano. Autorjeva ga je prejela od beguncev, ki so na tej liniji potovali lani. Ne v kupejih, pač pa v podvozju.
O projektu, njegovem izhodišču v dediščini filmskih obzornikov in kolaborativnem predznaku – seznam sodelavcev pri tokratni predstavitvi Slovenije na Beneškem bienalu je dolg, nemara rekorden – smo pisali, nekaj novosti in prve fotografije pa so danes predstavili na tradicionalni tiskovni konferenci s predstavitvijo slovenskega paviljona v Moderni galeriji.
Kaj ob skupini OHO, Marku Pogačniku in Vadimu Fiškinu, ki jih je za osrednjo razstavo Viva Arte Viva izbrala umetniška direktorica bienala Christine Macel, pošiljamo v Benetke? Krovni naslov paviljona, ki bo ponovno v Arzenalu, a na drugi lokaciji (Artiglierie), bo Novicam se ne odpovemo!, gotovo pa bo računal na obiskovalca, ki pozna zgodovino filmskih podob in aktualna družbena vprašanja na čelu z migrantsko krizo. In ki si bo vzel čas.
Begunci, potovanja, sreča in vlak
V paviljonu bo dostopna polurna projekcija Obzornika 63 – Vlaka senc, kot enakovreden pa napovedujejo še zbornik s prispevki kar 24 piscev. Komisarka paviljona je po prevetritvi beneškega bienalnega pravilnika direktorica MG+MSUM Zdenka Badovinac, posledica novih pravil pa je tudi način izbora, ki predstavlja slovo od nekdanjih razpisov.
Tako je povabljena kustosinja, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik, izbrala Niko Autor. Tokratni Obzornik 63 – Vlak senc napoveduje kot preplet podob in vprašanj o begunstvu in potovanjih, o trenutku sreče in iskanju sreče drugje, predvsem pa o vlaku, njegovi zgodovini, družbeni in politični vlogi, metaforičnih pomenih.
V jedru Obzornika 63 – Vlaka senc bo le nekajsekundni, z mobitelom ustvarjeni posnetek, ki je nastal na vlaku med Beogradom in Ljubljano. Ob družbeni angažiranosti bo film na formalni ravni komuniciral z zgodovino umetnosti in filma: obzornika, njegovega nasprotnega pola, anti-obzornika, pa tudi širšega eksperimentalnega ter esejističnega filma.
V njem Autorjeva napoveduje tudi veliko citatov iz filmske zgodovine, tako iz mainstreamovske kot iz manj prisotne in manj vidne filmske zgodovine. Omenjeni zbornik bo izšel v slovenski in angleški različici, ob Autorjevi in Hribernikovi pa ga sourejata Ciril Oberstar in Andrej Šprah.
Višji proračun kot lani
Dobra novica za vizualno prizorišče je zvišanje sredstev slovenski predstavitvi v Benetkah. Po besedah Judite Krivec Dragan s kulturnega ministrstva bo to letošnji paviljon podprlo z okroglimi 250 tisočaki. Od tega bo najemnina za nov, okoli sto kvadratnih metrov velik prostor znašala 134 tisočakov.
Za primerjavo, proračun predlanskega Jaševega paviljona – kar se tiče Slovenije debitantskega na vizualnem Beneškem bienalu v Arzenalu – je znašal 200 tisočakov, od tega za najemnino 100 tisoč. Kot smo slišali danes, se kulturni minister krsta paviljona v okviru predotvoritvenih vernisažev (10. maja) ne bo udeležil, država pa bo na bienalu kljub opaznemu zvišanju sredstev nedvomno slišala tudi kaj bridkega.
Autorjeva je ob odmevnem izgonu sirske družine iz Slovenije na straneh MG+MSUM in na že vzpostavljenem profilu slovenskega paviljona na Facebooku med drugim zapisala: »Sedaj zastopam državo, ki v ksenofobnem in sovražnem odnosu do ljudi, ki iščejo zatočišče, mir in predvsem normalno življenje, tem to do skrajnosti onemogoča. Temu nasprotujem, kot umetnica in kot človek. Proti temu glasno in jasno protestiram, zato država, gospa Györkös in gospod Cerar, nehajte takoj!«
