Tiskane izdaje
Haus der Kunst v Münchnu, eno osrednjih razstavišč v bavarski prestolnici, iz travmatične nemške zgodovine znano kot nacistična institucija, že ob otvoritvi prizorišče zloglasne režimske razstave Entartete Kunst, Sprijene umetnosti – letošnjega 19. julija bo od njenega odprtja minilo okroglih 80 let –, je te dni prizorišče škandala.
Razstavišče, ki je v času denacifikacije izgubilo del oznake (nacistična se je glasila Haus der Deutschen Kunst, Dom nemške umetnosti) in ga danes vodi Nigerijec Okwui Enwezor, kar bi bilo v času Hitlerja in Goebbelsa onkraj sleherne domišljije, je postalo tarča scientološke cerkve.
Kot poroča Deutsche Welle, je prišlo v javnost, da je eden izmed tamkajšnjih kadrovskih menedžerjev na zaposlene izvajal pritisk, zaplet pa je zdaj v rokah bavarske službe za varstvo ustavne ureditve Verfassungsschutz, ki preiskuje stopnjo infiltracije omenjene cerkve v to ustanovo.
Osumljeni menedžer ob službo
Enwezor, v preteklosti umetniški vodja Dokumente in Beneškega bienala, ki je konec lanskega leta obiskal tudi Slovenijo, kjer je bil gost mednarodne konference o izzivih muzejev, je z omenjenim menedžerjem na področju kadrov, ki ostaja anonimen, že pred dnevi prekinil pogodbo, njegova odločitev pa je sledila nizu pritožb.
V pismu zaposlenim, ki je pricurljalo v javnost, je zapisal, da se je za odpoved odločil po pogovorih s pravnimi svetovalci. Kot še poroča tisk, so govorice o vplivu sicientologov na Haus der Kunst tudi sicer krožile med zaposlenimi. Omenjenega menedžerja, ki je z razstaviščem sodeloval vse od leta 1995, sumijo, da se je pri novih zaposlitvah odločal na podlagi pripadnosti cerkvi.
Reagirala je tudi politika. Poslanka Isabell Zagharias trdi, da obstajajo utemeljeni sumi, da je v razstavišču še veliko več scientologov, njena socialdemokratska stranka SPD pa od bavarskega kulturnega ministrstva zahteva preiskavo celotnega menedžmenta razstavišča in tudi vodenja njenih zadnjih dveh direktorjev.
Scientološka cerkev sodi v Nemčiji ob skrajnih desno ali levo orientiranih ekstremistih ali islamskih skrajnežih med skupine iz poglavja »groženj ustavi«, na katere so nemški preiskovalci v zadnjih dveh desetletjih pozorni. Člani te cerkve morajo, denimo, od leta 1996 ob prijavi za javna delovna mesta svojo pripadnost deklarirati.
