Tiskane izdaje
V Benetkah se pripravljajo na osrednjo točko letošnjega koledarja – na odprtje 56. izdaje tamkajšnjega bienala, ki bo tokrat že 9. maja –, čas pa je že primeren tudi za odprtja vzporednih razstav, ki bodo ostale dostopne, ko se bo v lagunsko mesto ob odprtju zgrnil bienala dobršen del mednarodnega umetnostnega sveta.
Enega takšnih bodo jutri odprli v Doževi palači, njen protagonist pa bo alternativec, ki je zaznamoval pariško umetniško prizorišče na prehodu 19. v 20. stoletje. Njegovo delo, prežeto z nenavadno atmosfero in figurami, pogosto postavljenimi v svojevrstne »začarane« gozdove in krajine, se še danes izmika ozkim kvalifikacijam.
Gre za Henrija Rousseauja (1844–1910), najvplivnejšega »naivca« oziroma samouka v času rojevanja evropske moderne umetnosti, ki se je v umetnostnozgodovinske knjige zapisal tudi s svojim značilnim vzdevkom Le Douanier. Torej kot Carinik, saj si je prav z udinjanjem francoski carini rezal umetniški kruh.
Za slikanje oziroma za javno nastopanje v vlogi slikarja se je odločil razmeroma pozno, šele okoli leta 1880 in po upokojitvi pet let kasneje, ko je začel pošiljati svoja dela na pariški Salon neodvisnih. Tedaj je imel za seboj že kariero vojaka v vojni leta 1870/71 in predvsem dolgo službovanje v omenjeni vlogi carinskega uslužbenca (vratarja).
Rousseau je izza maske primitivnega slikarstva – njegovim izdelkom so se posmehovali tako sodobni kritiki kot širša javnost – uspelo razviti sugestiven likovni nagovor, ki se je gibal med preprostimi hierarhičnimi oblikami in intenzivnim likovnim vizionarstvom in ki je postopoma naletel na interes pri naprednih slikarjih pa tudi avantgardnih kritikih.
Na njegovo umetnost so se, denimo, sklicevali Pablo Picasso, Vasilij Kandinski, Robert Delaunay ali Max Beckmann, ki so istočasno tudi zbirali njegova dela. Mlademu Picassu je, denimo, leta 1908, dve leti pred svojo smrtjo, na slavnostnem banketu, ki ga je ta z Apolinnairom organiziral njemu v čast, povedal kasneje velikorat citirano izjavo: »Midva sva največja slikarja našega časa – ti v egipčanskem slogu, jaz pa v modernem!«
V Benetkah napovedujejo razstavo Henri Rousseau; Arhaična nedolžnost z več kot stotimi deli iz serije pomembnih zbirk, osrednja partnerje pa so poiskali v pariških Muzeju Orsay in Oranžeriji. Sam Rousseau bo predstavljen z okoli 40 deli, z ostalimi pa drugi pomembni umetniki, v opusih katerih predstavlja referenco. Med temi bodo Paul Cézanne, Paul Gauguin, Odilon Redon, Georges Seurat, Kandinski, Picasso, Giorgio Morandi, Carlo Carrà, Frida Kahlo, Diego Rivera in še kdo.
Po drugi strani pa bodo v izbor vključili še dela starih mojstrov, v razponu, ki ga bo načel renesančni Liberale da Verona, zaključil pa Francisco Goya. Razstava bo na ogled do 5. julija.
