Imaginarij podrobnostiv državi umetnosti

Imaginarij podrobnosti je naslov razstave trinajstih olj na platnu mladega slikarja Leva Ambroža Okorna, ki so jo v petek zvečer odprli v piranski galeriji Hermana Pečariča in z njo začeli 60. mednarodni slikarski ekstempore, na katerem pričakujejo več kot 200 likovnikov iz več evropskih držav. V soboto so začeli žigosati platna, udeležencem je namenjenih 20 nagrad, Obalne galerije Piran podelijo veliko nagrado, grand prix, to je odkupna nagrada za 4000 evrov.

Malo je slikarskih manifestacij s tako častitljivim jubilejem in brez prekinitve. Piranska je bila leta 1966 prva in zgled mnogim poznejšim na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Odtlej se je ekstempora udeležilo več tisoč umetnikov iz najmanj 20 držav, mnogo od njih je dozorelo v umetnike mednarodnega kova. Vseh 60 let ohranja koncept, ki so si ga zamislili že ustanovitelji tega slikarskega praznika: osnovni značaj je tekmovalni, vendar v slogu olimpijskega gesla Pomembno je sodelovati omogoča sodelovanje najširšemu krogu likovnikov, od samoukov do akademsko izobraženih in že uveljavljenih mojstrov. Seveda prihajajo ustvarjalci različnih generacij in slogov iz številnih držav.

Polni sunki je naslov dela, ki je prejelo nagrado mladi na lanskem Ex temporu Piran. Zdaj je razstavljena v galeriji Hermana Pečariča. Foto Boris Šuligoj

Ves ta čas se ga udeležuje tudi lepo število študentov različnih likovnih šol in akademij, zato je mladim namenjena tudi posebna nagrada (do 35 let). In prav Imaginarij podrobnosti je uvodna razstava dogodkov ob ekstemporu v galeriji Hermana Pečariča, na kateri se letos z večjimi deli na platnu predstavlja študent tretjega letnika ljubljanske ALUO Lev Ambrož Okorn, lanski dobitnik »nagrade mladi« za delo Polni sunki. Kustosinja Majda Božeglav Japelj je zapisala, da Lev Ambrož Okorn dojema slikarstvo kot sredstvo, s katerim na povsem samosvoj način raziskuje skrite plati na videz povsem vsakdanjega in na prvi pogled banalnega, a tudi skrivnostnega življenja, da odkriva mehanizme in zakonitosti bivanja ter jih skozi umetniški proces naredi oprijemljive.

Posadka na SMS Thuringen na izpolnjuje povelj je intriganten naslov olja na platnu, ki ga je Lev Ambrož Okorn ustvaril letos in ponuja rešitev za aktualne vojne čase. To je bila sicer bojna ladja cesarske Nemčije iz prve svetovne vojne. Foto Boris Šuligoj

Od Lojzeta Spacala
do Joni Zakonjšek

Prav na ekstemporih se pogosto kujejo novi likovni mojstri. Na prvem piranskem so sodelovali umetniki, kot so Avgust Černigoj, Zvest Apollonio, Herman Pečarič, Rafael Nemec, Bogdan Borčić, Andrej Jemec in Franc Novinc. V žiriji, ki je bila le prvo leto samo slovenska, so sedeli Lojze Spacal, Nikolaj Omersa in Miro Cetin. Pozneje so veliko nagrado na piranskih ekstemporih prejeli na primer Kostja Gatnik, Valentin Oman, Herman Gvardjančič, Zmago Jeraj, Jure Cihlař, Gustav Gnamuš, Boris Jesih, Zdenko Huzjan, Živko Marušič, Vladimir Makuc in Joni Zakonjšek.

Berislav Valušek je zapisal, da bi, če bi prešteli vse države, iz katerih so v teh desetletjih prihajali umetniki, ter vse, ki si razstave ogledajo, v seštevku dobili manjšo državo – državo umetnosti. V jesenskih mesecih si približno 50 del (tudi vsa nagrajena) v Mestni galeriji Piran in kakih 70 razstavljenih v Galeriji Monfort v Portorožu ogleda več tisoč ljubiteljev lepih umetnosti.

Tokrat sestavljajo žirijo Jadranka Plut iz Ljubljane, Renzo Grigolon iz Trsta in Stephanie Peršić iz Labina. Vsak udeleženec lahko žigosa največ dve platni. Nagrad je za 16.550 evrov in dve za samostojni razstavi. Odprtje razstav v piranski in portoroški galeriji bo v soboto zjutraj, slovesna razglasitev in podelitev nagrad pa istega dne zvečer na Tartinijevem trgu.