Iskanje igle v kopici sena kot umetnost?

Ime kiparja Svena Sachsalberja gotovo marsikomu ne zveni italijansko, a je njegov lastnik po poreklu vseeno iz Italije.

Leta 1987 se je rodil v Silandru – oziroma v nemščini Schlandersu – v bližini Bolzana, leta 2010 pa se je preselil v London, kjer se je študijsko formiral na tamkajšnjem Royal College of Art. Sedaj deluje še dlje od rodne Južne Tirolske, v New Yorku.

Sprva ni imel namena postati umetnik, ampak je odraščal z jasnim načrtom, da bo nekoč profesionalni alpski smučar. Ta namen mu je preprečila nesreča, nakar se je sprva usmeril v študij ekonomije in jezikov ter naposled kiparstva.

Kljub mladim letom pravkar gostuje v prestižni Palači Tokyo, pariškem centru sodobne umetnosti, kjer bo pred marsikoga postavil neizogibno vprašanje, ali je to, kar počne, sploh umetnost?

Včasih je isaknje takšnega odgovora, kot bi iskal iglo v kopici sena. Ne veš, če ga boš našel.

Sachsalber se je v performansu, ki je stekel danes, lotil natanko tega. Iskanja igle v kopici sena, ki so mu ga v muzeju priročno nastlali v eno tamkajšnjih dvoran.

V centru njegovega performansa ne označujejo z ravno veliko besedami. Izpostavijo le, da v svojih intenzivnih nastopih često izpostavlja temo telesne izčrpanosti. Recimo tako, da med performansom uživa strupene gobe, si 24 ur sobo deli s kravo ali pa se sekanja velikega drevesa loti kar z golimi rokami.

Pogosto je resen in pogosto duhovit, včasih kar oboje hkrati, dodajajo v centru, kjer si je Sachsalber za izvedbo performansa določil natanko dva dni. A kdo ve, koliko časa bo iskanje igle dejansko trajalo ...