Janez Janša na Paranoja TV

Festival sodobne umetnosti Steirescher Herbst bo v Gradcu od 24. septembra do 18. oktobra.

Objavljeno
17. julij 2020 13.00
Posodobljeno
19. julij 2020 20.33
Avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud, eden prvih zdravnikov, ki je pisal o fenomenu paranoje, je postal maskota letošnje Štajerske jeseni. Fotografije arhiv Steirischer Herbst
Festival, znan po svoji aktualnosti in kritičnem ter reflektivnem odzivu na družbenopolitično dogajanje po svetu, bo potekal v znamenju eksperimentalne reimaginacije. V duhu avantgardizma, predvsem pa ob soočanju z neizogibno novo realnostjo, ki tako produkcijo kot konzumacijo umetnosti postavlja pred velike izzive, se je bil festival prisiljen izumiti na novo.

Umetnost in kultura sta bili ob nastopu pandemije prvi grobo odvzeti iz naših življenj, in zadnji, ki nam ju postopoma pripuščajo nazaj. Umetnosti se približujemo previdno, zaščiteni in na varnostni razdalji, ob očitnih simptomih agorafobije. Prav ta vseprevladujoči angst in negotovost sta kuratorsko ekipo, z Ekaterino Degot na čelu, ki je vodstvo festivala prevzela pred tremi leti, postavila pred pomembno preizkušnjo.

Ob spremljanju epidemiološke slike je padla odločitev, da festival jeseni ne sme biti le situaciji in ukrepom prikrojena okrnjena izvedba pred korono zastavljenega koncepta, pač pa da mora biti Štajerska jesen, vredna svojega imena in tradicije, izvedena v neokrnjeni celoti. Tako so kuratorji obrnili smer in festival zasnovali po vzoru NNNP (nič nas ne sme presenetiti). Novi koncept dopušča izvedbo ob vsakršni situaciji in morebitnih v jeseni ponovno zaostrenih ukrepih.

Celotni program Štajerske jeseni bo znan konec avgusta.

Festival bosta prenašala tudi avstrijska nacionalna radio in televizija Ö1 in ORF.

Odkar je vodstvo festivala pred tremi lei prevzela ruska kuratorka Ekaterina Degot, je Štajerska jesen gostila Laibach, Jasmino Cibic, letos pa Janeza Janšo in Vadima Fiškina.

 

Resničnost bolj radikalna od teorij


Ideja je prišla ob razmisleku o novi normalnosti, z zavedanjem predkoronske normalnosti, ki je morda nikoli več ne bo. A kakšna je bila sploh normalnost, po kateri hrepenimo? »Seveda ne moremo kriviti virusa za ksenofobijo, rasizem, zamaskiran v higiensko normo, vsenavzoči nadzor ali radikalno neenakost. Ti fenomeni so bili vsi del 'normalnosti'. Ta normalnost nam je prinesla virus. In te normalnosti se moramo bati,« razlaga obujeni digitalizirani Freudov duh v napovednem videu festivala. Avstrijski psihoanalitik, ki je bil eden prvih zdravnikov, ki je pisal o fenomenu paranoje, je postal maskota Štajerske jeseni. A pokazalo se je, da je resničnost precej bolj radikalna od njegovih teorij.

Festival se je tako preobrazil v medijski konzorcij Paranoja TV – platformo za skrivnostno in vznemirjujoče, ki oddaja iz distopičnega vzporednega vesolja. »Socialno distanciranje je še vedno zapovedano, nogometne tekme in zabave so prepovedane in celo produkti v supermarketu imajo ušesa. Umetnost vam dostavijo na dom in umetniki jo pripravljajo v svojih kuhinjah, zasebna sfera je še bolj politizirana in edini način za raziskovanje javnega prostora je hoja v spanju,« govori Freudov avatar.



»Paranoja TV je kritičen umetniški odziv na pandemijo in zaplete, ki jih je vnesla ne le v naša življenja, pač pa tudi v organizacijo velikih umetniških dogodkov in razstav,« pojasnjuje kuratorski tim. Paranoja TV bo začela oddajati 24. septembra. Vizualno podobo ji je dal slovenski umetniški kolektiv Grupa Ee, ki jo sestavljajo grafični oblikovalci Ivian Kan Mujezinović, Damjan Ilić in Mina Fina, zadnja leta redno sodelujoči z graškim festivalom. V slogu sledilnih naprav in aplikacij so si zamislili tudi festivalsko aplikacijo, ki si jo bo mogoče pred otvoritvijo naložiti na pametni telefon, da bo obiskovalce obveščala o razvoju dogodkov.
 

Z ulic na splet in obratno


Na 53. izdaji festivala se bo predstavilo okoli 40 umetnikov s projekti, ki neposredno govorijo o perečih temah našega časa, kot jih detektira festival; večja ranljivost glede na spol in starost, domače komedije in drame, nena(va)dna obsedenost s klasično opero, koreografija omejenega gibanja, razredna neenakost, denar, inflacija objemov, biopolitika nalezljivosti, samoizolacija belskega moškega v sterilnih avtonomnih conah in upanje v nepredvidljivo prihodnost.



Paranojo TV, ki si bo sicer uzurpirala spletni naslov festivala, bo mogoče spremljati tudi na avstrijskem nacionalnem radiu in televiziji, Ö1 in ORF, kjer bodo pripravljali posebne spletne oddaje in podkaste. Paranoja TV bo sicer prenašala tv serije, avdiovizualna dela, pogovore z umetniki in premierno predvajala prav za festival ustvarjene dokumentarne filme. Nekateri dogodki se bodo z ekrana prelili na ulice Gradca ali pa se bodo, obratno, z ulic preselili na splet in v televizijske prispevke. V sklopu festivala se bodo po Gradcu odvijale razstave, performansi, instalacije in intervencije v javnem prostoru.

Britanski umetnik nigerijskih korenin Akinbode Akinbiyi, ki trenutno razstavlja na berlinskem razstavišču Martin Gropius Bau, bo sredi mesta postavil umetniško fotografsko kabino. Jordanski umetnik Lawrence Abu Hamdan bo izvedel intervencijo v supermarketu in poskušal ugotoviti, katera zelenjava je najbolj primerna za skrivanje prisluškovalnih in sledilnih naprav. Turški umetnik Ahmet Öğüt bo predstavil dela, narejena doma, Izraelec Roee Rosen pa pobarvanko za odrasle.

Otvoritveni performans, za zdaj še ovit v tančico skrivnostnosti, bo pripravil slovenski umetnik Janez Janša. Naj na tem mestu izdamo samo to, da bo delo najverjetneje navdušilo tudi ljubitelje nogometa. Med pomembnejšimi sodelujočimi so še en slovenski umetnik ruskega rodu Vadim Fiškin, Belgijec Diederik Peeters, francoski umetnik Jérôme Bel, Avstrijec Josef Dabernig in priznana nemška multimedijska umetnica Hito Steyerl.

image
Za vizualno podobo festivala že tri leta skrbi slovenski kolektiv Grupa Ee, ki jo sestavljajo grafični oblikovalci Ivian Kan Mujezinović, Damjan Ilić in Mina Fina.


V sklopu festivala bo potekala tudi posebna konferenca z naslovom Lahko bi bilo drugače – konferenca za praktično kritiko – utopija, ki se je bosta med drugimi udeležila italijanska teoretičarka in feministična aktivistka Silvia Federici in nemški politolog in filozof Alexander Neupert-Doppler. Beseda bo tekla o perspektivi radikalnih sprememb in o tem, ali si je svet brez rasizma res tako težko zamisliti.

V sodelovanju z graško hišo literature bodo v času Štajerske jeseni izvedli tudi prvega od treh literarnih festivalov, na katerem bodo sodelovali Jonathan Coe, Lisz Hirn, Konrad Paul Liessmann, Robert Pfaller, Kathrin Röggla, Michael Reisecker, Judith Schalansky, Tomer Gardi in Clemens J. Setz.

image
Freudov avatar svari: »Normalnosti, ki nam je prinesla virus, se moramo bati.«