Joan Mitchell: Slavna v času življenja, vse dražja po smrti

Joan Mitchell (1925–1992) je lani dosegla svojevrsten svetovni­ rekord. Za eno njenih slik je bila na dražbi plačana najvišja cena, ki jo je kadarkoli­ dosegla slika katere od svetovnih umetnic. Maja 2014 so njeno sliko Brez naslova iz leta 1960 v avkcijski hiši Christie's v New Yorku prodali za 11,9 milijona dolarjev. Do pred kratkim pa so si lahko ljubitelji umetnosti v avstrijskem Bregenzu ogledali razstavo Joan Mitchell: restrospektiva, njeno življenje in slike.

Rekord Joan Mitchell kot slikarke, katere slika je na dražbi dosegla najvišjo ceno, se je ohranil zgolj šest mesecev. Prehitela jo je prav tako pokojna Georgia O'Keeffe (1887–1986), katere sliko s cvetnim motivom so novembra 2014 v newyorški avkcijski hiši Sotheby's prodali za 44,4 milijona dolarjev. V nasprotju z rekordno sliko Georgie O'Keeffe, na kateri je prepoznaven cvetlični motiv te umetnice, so dela Joan Mitchell popolnoma abstraktna.

Joan Mitchell kot umetnica sodi v »drugo generacijo abstraktnih ekspresionistov«, o čemer je na razstavi pričalo tudi okoli trideset slik velikega formata v treh nadstropjih Umetniške dvorane v Bregenzu (KUB) na obali Bodenskega jezera. Dela so prikazala njeno ustvarjalno pot od zgodnjih del, ki jih je ustvarila v petdesetih letih prejšnjega stoletja, do zadnje življenjske in ustvarjalne faze. V pritličju KUB so bili razstavljeni tudi številni dokumenti, fotografije, pisma, vabila, katalogi, knjige in druga arhivska gradiva, ki so obiskovalcem razkrivala življenje te nenavadne umetnice in njene stike s številnimi drugimi umetniki in sodobniki.

Dosledna abstrakcija

Rodila se je leta 1925 v Chicagu v družini dermatologa in pesnice. Leta 1947 je končala študij na Chicaškem umetniškem inštitutu. V zgodnjem obdobju je v njenih delih vidna povezava s slikarskimi kolegi, in to predvsem z deli Philipa Gustona in Willema de Kooninga, s smerjo action painting in povojno avantgardo, ki si je pridobila ime Newyorška šola.

Proti koncu poletja 1951 je svoja dela razstavila na ugledni 9th Street Show (skupaj z Jacksonom Pollockom, Wilemom de Kooningom, Philipom Gustonom, Franzem Klinom, Hansom Hofmannom, Robertom Rauschenbergom in številnimi drugimi umetniki), veliki revolucionarni razstavi ameriških umetnikov, ki so izšli iz Newyorške šole.

Potem ko se je uveljavila kot ena vodilnih umetnic ameriškega ekspresionističnega slikarstva, je od sredine petdesetih let prejšnjega stoletja izmenično živela v Franciji in New Yorku, leta 1968 pa se je za stalno naselila v mestecu Vétheuil pri Parizu.

Pred tem je bila od leta 1949 do 1952 poročena z ameriškim založnikom Barneyjem Rossetom, ki je bil znan po tem, da si je upal objaviti seksualni roman Rakov povratnik Henryja Millerja (in se pozneje na sodišču boril za svobodo govora in založništva). V Parizu je imela Joan Mitchell od leta 1955 do 1979 burno zvezo s kanadskim umetnikom Jean-Paulom Riopellom. Povezovala ju je umetnost, pa tudi ljubezen do alkohola.

Njeno slikarsko izražanje se je z leti nekoliko spremenilo, vendar je ves čas ostala zvesta abstrakciji. Čeprav je nekaterim slikam nadela konkretna imena, na primer Cvetovi, in čeprav je mogoče na nekaterih delih prepoznati letne čase ali motive iz narave, je njen opus dosledno abstrakten. Njene velike oljne slike, sestavljene iz več delov, gledalca prevzamejo na doživljajski oziroma čustveni ravni.

Njena dela so danes vključena v številne znane zbirke, in to predvsem v ameriških in francoskih muzejih. Vendar po njeni smrti ni bilo toliko razstav njenih del po svetu, kot so jih imeli nekateri njeni bližnji kolegi. V začetku osemdesetih let se je njeno zdravstveno stanje močno poslabšalo.

Usodno diagnozo je dobila oktobra 1992, ko je prišla v New York na razstavo Matissa. Nekaj tednov pozneje je umrla v bolnišnici v Parizu. Od nekdaj je slovela kot radodarna, svojo privrženost umetnosti in kolegom pa je potrdila tudi z oporoko. Po njeni smrti so ustanovili Fundacijo Joan Mitchell, ki pomaga umetnikom.