Tiskane izdaje
Memento – kakor senca so naši dnevi (Unser Leben ist ein Schatten) so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu naslovili osrednjo poletno razstavo, s katero predstavljajo izbrana slikarska dela Zdenka Huzjana ter izbrana dela iz zapuščine nemškega umetnika Hermanna Falkeja, ki je našel svoj zadnji dom v Libučah pri Pliberku na avstrijskem Koroškem.
Z razstavo, ki bo na ogled do konca septembra, v Koroški galeriji nadaljujejo trend razstav, ki po besedah direktorice Andreje Hribernik odpirajo univerzalna vprašanja človeka, njegovega bivanja in smrti. Z njimi se je ukvarjal slovenjgraški slikar Jože Tisnikar in s svojo eksistencialno tematiko trasiral vsebine, s katerimi se po njegovi smrti ukvarjajo v galeriji.
Zbirko Hommage Tisnikarju, v kateri so postavili Tisnikarjevo zapuščino v dialog z deli drugih umetnikov, ki so po naključju ustvarjali podoben svet kot Tisnikar, so nedavno uspešno predstavili na Obali, na ogled pa si jo želijo postaviti tudi v Murski Soboti in Novem mestu.
»Eksistencialistično
Zdenko Huzjan je pri tem izrazito univerzalen, arhetipski, ikoničen, medtem ko Falke pripoveduje tudi zgodbe, vezane na močne posameznike evropske zgodovine, še posebej tiste, ki so v imenu ideologije in ene zveličavne 'resnice' z orodji prigrabljene moči puščali za sabo opustošenje, zato je tudi njegovo sporočilo pravzaprav univerzalno in še kako ustrezno za današnji čas.«
Oba slikarja je zaznamovalo tudi travmatično otroštvo. »Huzjan se je rodil v Lendavi madžarski materi in očetu, ki je umrl že pred njegovim rojstvom, ter je nato ob le madžarsko govoreči materi in babici preživljal otroška leta v odmaknjenem tujstvu, ob odkrivanju močvirnate, vase pogreznjene krajine ob mrtvicah Mure, kjer so se narodili njegovi liki, ki značilno, v vseh obdobjih ustvarjanja, polnijo njegova platna.
Huzjanovi homunkuli so skrepeneli in obviseli med včeraj in jutri ter v stalnem boju za milost svoje notranje rasti pravzaprav ostajajo brez odrešenja. Falke še bolj neposredno slika nečimrnost sveta in neizogiben konec ter propad, a v nekaterih ciklih podob vendarle najde tudi (svojo) odrešitev, ki je v duhovnem svetu davne Arkadije antičnih mitologij, kamor so položeni humanistični temelji naše civilizacije.
Rekviem za osem padlih
Njegov otroški spomin je tragično zaznamovala druga svetovna vojna, zlasti silovita bombardiranja nemških mest leta 1945, v katerih je tudi njegova družina izgubila vse, oče pa je bil hudo ranjen. V času njegovega zdravljenja so vsi skupaj nekaj mesecev živeli kar v bolnišnici, kjer so bili obkroženi s hudo ranjenimi in umirajočimi, ki so kot travmatičen spomin odtisnjeni tudi v slikarskem opusu,« je povedal Košan.
Kustos razstave še pravi, da sta Falkejeva in Huzjanova slikarska svetova izrazito ponotranjena in tako v iskanju resnice mnogo večja od banalnih ekscesov zunanjega sveta.
Sočasno z razstavo v Slovenj Gradcu je v Galeriji Falke v Libučah, ki jo vodi umetnikova žena Renate, na ogled razstava zadnjih akvarelov Hermanna Falkeja. Gre za dela, ki so nastala v zadnjih tednih umetnikovega življenja, s katerimi se pretresljivo poslavlja od tega sveta.
V razstavo Memento so vključeni avtorjevi akvareli iz cikla Rekviem za osem padlih v obliki videoinstalacije avtorjev Ulricha Kaufmanna in Sigrid Friedmann z naslovom Odsevi na zidu.
