Tiskane izdaje
Zgodovina rekordov na trgu umetnin se ponavlja, je mogoče zapisati ob razkritju identitete kupca, ki je ob dražbi Odrešenika sveta, ne povsem enoznačno pripisanega Leonardu da Vinciju, rekordno segel v žep in avkcijski hiši Christie's v New Yorku odštel natanko 450.312.500 ameriških dolarjev.
Nakup je bil znova anonimen, kot vselej, je moralo do razkritja identitete kupca miniti več tednov, med katerim je ta veljala za največjo skrivnost trga umetnin, naposled jo je znova razkril The New York Times, ki ima v svetu dražb najvišjega ranga odlične zveze.
Tokrat se sklicuje na dokumente. Kupec slike je Bader bin Abdulah bin Mohamed bin Farhan al-Saud, ki ga časopis predstavlja kot malo znanega saudskega princa iz oddaljene veje kraljeve družine, brez zgodovine nakupov na mednarodnem umetnostnem trgu in tudi brez javno znanega vira dohodkov, ki bi omogočil tak finančni podvig, in to ob nakupu izrazito neislamske upodobitve Kristusa kot odrešenika sveta. V Saudski Arabiji čaščenje Kristusa ali katerekoli religije razen islama ni dovoljeno.
Je nakup opravil za prestolonaslednika?
Princ velja za tesnega prijatelja prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, ki polni medije z utrjevanjem oblasti, obsežno čistko in aresti med konkurenco na vrhu saudske hierarhije ter gospodarstva, načeloma v imenu boja proti korupciji.
Ne Bader bin Abdulah bin Mohamed bin Farhan al-Saud ne Christie's nakupa nista potrdila, a medtem ko je The New York Times razkril identiteto kupca, so iz novega muzeja Louvre Abu Dabi v večih jezikih tvitnili, da Odrešenik sveta prihaja v tamkajšnjo zbirko, torej v Združene arabske emirate.
Krščanska podoba – Jezus je v arabskem svetu prerok, nikakor ne odrešenik – bo torej poslej daleč najdražja umetnina arabskega sveta, ki bo astronomske nakupe Katarja izpred let potisnila v drugi plan, a je že nekaj pred razkritjem in tvitom tudi direktor matičnega pariškega Louvra Jean-Luc Martinez javno izrazil željo, da bi jo začasno pridobili za razstavo Leonarda da Vincija, napovedano v sezoni 2019, ko bo od smrti genija renesanse številka ena v francoskem Amboisu minilo natanko 500 let. Naključje?
Pariški Louvre, v katerem hranijo največ del Leonarda da Vincija, je sicer muzeju v Abu Dabiju posodil portret ženske, znane kot La belle ferronnière, a tudi ta velja za delo, ki je slikarju pripisano.
