Man Ray, prvi fotograf med nadrealisti

Ob več kot tristotih delih se lahko sprehodimo skozi kubistično, dadaistično, nadrealistično obdobje, med New Yorkom in Parizom, se spomnimo na nekdanje in sedanje dileme in hotenja umetnosti, vzpostavljamo primerjave.

Man Ray (1890-1976, rojen kot Emmanuel Radnitzky) je bil nekakšen »večni Jud«, dejanski in umetniški, z bogatim in raznovrstnim življenjem z nekaj padci in nekaj manj vzponi. Rojen v družini judovskih priseljencev ukrajinskih in beloruskih korenin v ameriški Filadelfiji, je imel srečo, da se je družina kmalu preselila v New York, kjer je bil veliko bližje umetniškemu svetu, ki ga je privlačil. Za njegovo selitev v Pariz, kjer je zaslovel kot avantgardni fotograf (prej je deloval predvsem kot slikar) gre najbrž zasluga Marcelu Duchampu, s katerim sta prijateljevala in sodelovala v času prve svetovne vojne, med katero je znameniti Francoz, ki danes na splošno velja za »očeta konceptualne umetnosti«, vedril v New Yorku, daleč od evropskih front. Slednji je bil za Man Raya sicer pomembna, morda (ob nekaj ženskah, seveda) celo najpomembnejša oseba v njegovem življenju.

Lahko si predstavljamo, da so v času intenzivnega porajanja idej o novi umetnosti in drugačnem življenju zamisli med njima kar »špricale« ali preskakovale kot iskre med privlačujočima se električnima poloma. Bilo je obdobje, ko so avantgardni snovalci tako rekoč prehitevali sami sebe, ves čas prestavljali mejnike, na novo definirali sebe in umetnost, za katero so takrat še trdno verjeli, da je sila, ki lahko zelo konkretno (pre)oblikuje življenje, tako v konservativnem kot v prevratnem, revolucionarnem smislu. Man Ray in Duchamp sta bila seveda na tej, prevratni strani, najprej na liniji kubističnih raziskav in redefinicij slikarstva, nato v vrstah dadaističnih provokatorjev, nazadnje med nadrealističnimi »revolucionarji« z nadvse ambicioznimi cilji, čeprav je treba dodati, da je Duchamp že prej krenil po svoje in je bil nasploh zelo samosvoj tip, ki se je pretežno gibal po robu in se ni čisto dobro prilega nobenemu »izmu«. Nekonformist in raziskovalec pač, kar je bil seveda tudi Man Ray, četudi na nekoliko drugačen, a tudi samonikel način.  

Šahovska partija z Duchampom

Razstava je razdeljena na nekaj tematsko-biografskih sklopov s podrazdelki, začne se z zgodnjimi, bolj ali manj študijskimi deli, ki umetnika kažejo kot veščega risarja s tendenco k modernističnemu abstrahiranju, nato srečamo nekaj odmevov kubizma v slikarstvu mladega, takrat na različnih šolah študirajočega umetnika. Poseben razdelek je posvečen Duchampu in njunemu že omenjenemu prijateljstvu, v katerem je posebno mesto imel šah. Oba sta bila vneta šahista, Man Ray je tudi oblikoval nekaj šahovskih kompletov (vidimo jih tudi na razstavi) in na njun odnos bi bilo na neki način mogoče gledati kot na eno samo dolgo, prijateljsko šahovsko partijo, v kateri pa ni šlo za to, da bi kdo zmagal ali da bi se kdaj končala. Zaradi tega na razstavi pogrešam fotografijo, ki že ostarela prijatelja kaže ob tej igri in bi lahko učinkovala skupaj s prizorom z mladima, šahirajočima Duchampom in Manom Rayem iz znane sekvence filma Renéja Claira, s katero je tista sproščena upodobite starcev tudi korespondirala. Sopostavitev teh dveh podob bi njuno prijateljstvo in ustvarjalno življenje na poseben način zaokrožila, ju naredila večja od življenja.

V kontekstu zgodovine umetnosti je verjetno najpomembnejši razstavni razdelek tisti, ki govori o avantgardističnem delovanju med dadaizmom in nadrealizmom, iz časa katerega izvira tudi največ ikoničnih fotografij in objektov Mana Raya. Za širšo javnost pa je verjetno še zanimivejši razdelek, posvečen umetniškemu življenju na pariškem Montparnassu, ki je v obdobju po prvi svetovni vojni prevzel primat v 19. stoletju zasidranemu Montmartru. Pred gledalcem se zvrsti množica portretov znanih protagonistov takratne umetniške scene (Picabia, Breton, Picasso, Giacometti, Max Ernst, Dalí, Tzara ...), ki tako rekoč sestavijo miniaturno »kdo je kdo« portretno galerijo enega najvznemirljivejših obdobij in krajev v zgodovini umetnosti.