Nad Documento še skrajni nacionalisti nemške AfD

Documenta, za mnoge osrednja razstava sodobne umetnosti na svetu, ki so jo v nemškem Kasslu, med drugo svetovno vojno zravnanim z zemljo, leta 1955 vzpostavili z namenom obračuna z nacistično ideologijo in vrnitve Nemčije v mednarodni kulturni svet, je dobrih šest desetletij po ustanovitvi tarča nove skrajne nemške desnice.

Zatem ko je nacionalistična Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je na septembrskih volitvah prepričala nekaj manj kot 13 odstotkov volivcev in se tako prvič prebila v bundestag, že avgusta delo ameriško-nigerijskega umetnika Oluja Oguiba na 14. izdaji Documente označila za deformirano umetnost − s tem je mnoge spomnila na nacistično oznako entartete Kunst, sprijena umetnost −, se je kasselska izpostava te stranke lotila še celotne Documente.

Preiskava organizacije 14. Documente še poteka

Kot piše spletni Artnet, je proti njenemu umetniškemu direktorju Adamu Szymczyku, direktorici Annette Kulenkampff, nekdanjemu predsedniku sveta razstave in županu Christianu Gesellu ter sedanjemu predsedniku sveta ter županu Bertramu Hilgenu vložila tožbo, s katerimi jih obtožuje zlorabe sredstev, dvomljivih finančnih transakcij, deficita vsaj 5,4 milijona evrov, neustreznih zahtev umetniškega direktorja, površnega dela sveta in neustrezne delitve projekta na Kassel in Atene.

Novica o skorajšnjem bankrotu letošnje Documente in milijonskem preseganju astronomskega proračuna, ki je znašala 37 milijonov evrov, je v javnost prišla septembra, le malo pred nemškimi volitvami. Tedaj sta občina Kassel in zvezna država Hessen zagotovili pokritje dolgov in napovedali natančno neodvisno preiskavo poslovanja. Čeprav ta poteka in njeni rezultati še niso znani − izvaja jo podjetje PricewaterhouseCoopers s sedežem v Londonu −, se je AfD, v kateri so tudi politiki, ki pomor Judov in drugih v času nacistične strahovlade imenujejo mit, že odločila za lastno tožbo.

Kaj je stranko zmotilo pri delu omenjenega Oguiba, ki so mu organizatorji Documente podelili tudi nagrado, poimenovano po ustanovitelju te razstave Adamu Bodeju? Na mestnem Königsplatzu je predstavil 16-metrski obelisk z zlatimi napisi citata »tujec sem bil in ste me sprejeli« iz Nove zaveze, natančneje iz Matejevega evangelija v nemščini, angleščini, turščini in arabščini.

Ko so na mestnem svetu debatirali o možnosti nakupa izbranih del z letošnje razstave in med njimi tudi tega obeliska, je predstavnik AfD zagrozil, da bo, če se bo to zgodilo in bo obelisk ostal na trgu, ob vsakem terorističnem napadu, ki bi ga zakrivil begunec ali migrant, pred njim sklical demonstracije. Izjavo so v predvolilnem času mnogi razumeli kot instrumentalizacijo sodobne umetnosti za dnevnopolitično rabo desnih populistov.