Najboljša dela ostajajo v zasebni lasti

Pred dnevi je mednarodna zbirka Moderne galerije Arteast 2000+ postala bogatejša za dela šestih bolgarskih umetnikov. Donacije umetnikov pri nas niso pogoste ali pa jih donatorji pogojujejo z raznimi zahtevami – denimo o posebni prostorski postavitvi.

V Moderni galeriji se lahko pohvalijo z nekaterimi vrednimi donacijami ne samo domačih, ampak tudi uveljavljenih tujih umetnikov. Zbirka Arteast 2000+ je tako najvrednejša slovenska zbirka sodobne umetnosti, ki jo sistematično dopolnjujejo.

V njej je že delo mednarodno priznanega bolgarskega umetnika Nedka Solakova, pred dnevi pa so ji dodali dela šestih drugih umetnikov iz Bolgarije; za donacijo so se odločili na pobudo mednarodno aktivne kustosinje in kritičarke Iare Boubnove, s katero je Moderna galerija sodelovala tudi že v preteklosti. Donacija teh pomembnih del dokazuje pomembnost in mednarodno referenčnost zbirke Arteast 2000+.

»Dela smo prevzeli decembra 2014, nekatera od njih bodo predstavljena tudi na veliki razstavi iz zbirke Arteast 2000+ v Muzeju sodobne umetnosti Garage v Moskvi z naslovom Slovnica svobode: 5 lekcij,« nam je povedala Adela Železnik. Arteast 2000+ je sestavljena predvsem iz odkupljenih del, donacij pa je približno tretjina, med njimi so še posebno pomembni albumi Ilye Kabakova, znameniti Ritem 0 Marine Abramović, E-flux Video Rental Antona Vidokleja in Juliete Aranda ter stenska risba Dana Perjovschija, ki jo je naredil posebej za Muzej sodobne umetnosti Metelkova.

Bolgarska donacija

Donacija bolgarskih umetnikov ima za zbirko velik pomen, saj se dela iz osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja nanašajo na ekonomske in politične razmere v Bolgariji in Evropi in zato lepo sodijo v koncept zbirke.

»Avtorji nam sami podarjajo dela, ker smo referenčna nacionalna institucija za moderno in sodobno umetnost. Sprejemamo tista, ki jih lahko uvrstimo v kategorije kulturne dediščine. Včasih je pobuda tudi dobro osebno sodelovanje z umetnikom ali lastnikom, v primeru bolgarske donacije pa gre tudi za željo biti prisoten v mednarodno referenčni zbirki Arteast 2000+,« pravi Železnikova.

Vsako donacijo v MG cenijo in so zanjo hvaležni, saj z njo donator izkaže priznanje in zaupanje v institucijo. Kljub temu pa vseh donacij ne morejo sprejeti, saj morajo biti v prvi vrsti v skladu z njihovo zbiralno politiko. »Včasih tudi zato, ker dela zaradi prevelikih dimenzij nimamo kje hraniti. Donacije tudi ne moremo sprejeti, ko je ta pogojena z zahtevo po stalnem prostoru ali celo po posebnem kustosu in posebnih programih. To za nacionalno institucijo z omejenimi razstavnimi površinami ni mogoče, saj bi bil v tem primeru prostor za stalno zbirko okrnjen na račun posamičnih monografskih zbirk,« je dodala Adela Železnik.

Umetniki Luchezar Boyadjiev, Alla Georgieva, Ivan Moudov, Kiril Prashkov, Kalin Serapionov in Krassimir Terziev so podarili dela v različnih medijih (video, digitalni tisk, grafika), vsa pa se kritično odzivajo na politično in družbeno stvarnost.

Tak je denimo prepoznavni umetnik mlajše generacije Ivan Moudov. V seriji Potrdilo o poimenovanju (2013) vključuje tudi umetnike v Sloveniji, ukvarja pa se s povezavo umetnosti in gospodarstva. Podarjena dela so na ogled v prvem nadstropju MSUM, Ivan Moudov pa se v KC Tobačna 001 predstavlja tudi na samostojni razstavi, saj je bil v Ljubljani na rezidenci KC Tobačna.

Arteast 2000+

Moderna galerija je mednarodno zbirko Arteast 2000+ prvič predstavila javnosti leta 2000 v še neobnovljenih prostorih sedanjega +MSUM; že takrat je napovedala koncept muzeja sodobne umetnosti. Arteast 2000+ je prva referenčna zbirka vzhodnoevropske umetnosti, ki temelji na povojnih avantgardnih delih od začetka šestdesetih let do danes, postavljenih v dialog z zahodno umetnostjo.

Dela iz zbirke so stalno razstavljena na razstavi Sedanjost in prisotnost v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, v tujini pa je bila zadnja obsežna razstava del iz te zbirke Muzej vzporednih narativov leta 2011 v Muzeju sodobne umetnosti MACBA v Barceloni kot del mednarodnega projekta Internacionala.

V Umetnostni galeriji Maribor imajo nekaj pomembnih donacij, v zadnjih desetih letih pa izstopajo donacija petnajstih del Otona Polaka, več kot 1000 fotografij Janka Andreja Jelnikarja, Iva Čerleta (skupaj 83 del, večinoma fotografij) in donacija mail arta slikarja Andreja Skrbineka.

»Zbirka se poveča za pet do osem donacij na leto,« nam je povedala Andreja Borin, višja kustodinja v UGM. »Donatorji so različni ljudje, pogosto so to umetniki, ki poznajo naše (ne)zmožnosti odkupovanja in kakšno delo tudi podarijo, največkrat ob razstavi. Donatorji so tudi zasebniki. Nekateri so umetnine podedovali in niso po njihovem okusu.

Nekateri lastniki niso v položaju, da bi morali dela prodati, in v določenem trenutku presodijo, da je galerija zanje (naj)primernejše mesto. Donatorji so včasih tudi iz tujine. V tem primeru gre praviloma za Slovence, ki imajo kakšno delo slovenskega avtorja, za katero mislijo, da bo na najboljšem mestu v javni galeriji okolja, iz katerega je umetnik izhajal. Tujci po navadi želijo tudi potrdilo o doniranem delu, ker imajo s tem davčno olajšavo. Slovenija niti z olajšavo zasebnikom niti kako drugače ne spodbuja prehajanja umetniških del v javne zbirke. Žal.«

Poudarila pa je, da pridobivanje del za javno zbirko ne more biti omejeno na donacije in da so odkupi neizogiben del strategije pridobivanja del. Z odkupi del pa je v vseh umetniških institucijah čedalje težje, zato po njenem mnenju ne moremo več govoriti o sistematičnem pridobivanju del in o smiselnosti koncepta zbiralne politike.

»To pomeni, da ostajamo vedno bolj za časom in da ne podpiramo umetnikov, ki od svojih del živijo. Najboljša dela ne ostajajo v javni, ampak v zasebni lasti in primanjkljaja določenega obdobja v prihodnje ne bo mogoče nadomestiti. Država se niti približno ne zaveda pomena javnih likovnih zbirk,« je še dodala Borinova.