Najvplivnejši v globalnem svetu umetnosti je galerist David Zwirner

Vplivneži umetnostnega sveta: Šampanjec je tokrat odprl nemški galerist, na drugem mestu prvič temnopolti umetnik, tretje je gibanje #jaztudi.
Objavljeno
09. november 2018 18.35
Posodobljeno
09. november 2018 20.30
Prvo in drugo mesto se letos prepletata; v galeriji zmagovalca Davida Zwirnerja v Londonu pravkar razstavlja drugouvrščeni Kerry James ­Marshall. FOTO: David Zwirner Gallery
V. U.
V. U.
Uredništvo revije ArtReview ­tradicionalno objavlja svetovno­ najodmevnejše letne lestvice­ najvplivnejših protagonistov mednarodnega umetnostnega sistema. Znova so premešali karte. Danes so objavili letošnjo lestvico Power 100, ob njenem prebiranju je posegel po šampanjcu predvsem znani lastnik galerijskega imperija, Nemec David Zwirner.

Zmagovalni Zwirner kot eden izmed osrednjih trgovcev z umetnostjo letos praznuje 25-letnico delovanja, njegov letni promet ocenjujejo na pol milijarde dolarjev, zastopa več kot šestdeset umetnikov oziroma umetniških zapuščin. Trem galerijam v New Yorku in galeriji v Londonu je nazadnje januarja dodal novo v Hongkongu, tudi v New Yorku napoveduje novo s podpisom zvezdniškega arhitekta Renza Piana.



Lani, ko je na lestvici Power 100 prvič v zgodovini zmagala umetnica, v Münchnu rojena Hito Steyerl, ki je našla svoj izraz na stičišču filma in vizualnih umetnosti, je bil Zwirner peti, Hito Steyerl pa je letos zdrknila na četrto mesto. Opazen premik letos prinaša predvsem drugo mesto. To zaseda čikaški slikar Kerry James Marshall, čigar sliko Past Times iz leta 1997 so pred kratkim na dražbi prodali 21,1 milijona dolarjev, s čimer je postal najdražji še živeči temnopolti umetnik in doslej najvišje uvrščeni temnopolti umetnik na lestvici Power 100. Lani je bil šele na 68. mestu.
 

Val spolnih škandalov na tretjo pozicijo potisnil #jaztudi


Tudi tretje mesto je presenečenje. Na njem je fenomen #jaztudi, ki ga na lestvici doslej ni bilo. Škandali, povezani s spolnim nadlegovanjem ali seksizmom, seveda tudi umetnostnega establiš­menta niso zaobšli. Uredništvo ArtReview je izpostavilo tistega, ki je odnesel sozaložnika Artforuma Knighta Landesmana, onkraj škandalov in odstopov pa je, kot so zapisali, #jaztudi spremenil tudi prevladujoče načine imenovanja kustosov, podeljevanja nagrad ali oblikovanja razstav.

Četrtemu mestu, na katerem je omenjena Hito Steyerl, na petem tokrat sledi Kitajec Ai Weiwei, stari znanec kreatorjev lestvice. Lani je, denimo, izpadel iz deseterice in pristal na 13. mestu. Šesta sta letos multinacionalna švicarska galerista Iwan in Manuela Wirth, ki sta leta 2014 zmagala, klin za njima pripada omniprezentnemu zvezdniškemu kustosu Hansu Ul­richu Obristu, sicer umetniškemu direktorju Serpentine Galleries v Londonu, ki je na lestvici nazadnje zmagal predlanskim, sicer pa prvič leta 2009, in direktorici Studio Museuma v Harlemu Thelmi Golden.

Deseterico sklepata arhitekt in nominiranec za Turnerjevo nagrado Eyal Weizman in Fred Moten, ameriški pesnik ter teoretik, ki navdihuje tudi vizualne umetnike.
 

Kreiranje osrednjih razstav ne prinaša nujno visokih mest


ArtReview do razstav sodobne umetnosti, ki tradicionalno veljajo za najpomembnejše na svetu, znova ohranja distanco. Umetniškega direktorja prihodnjega Beneškega bienala v letu 2019 Ralpha Rugoffa najdeš šele na 40. mestu, direktorico lanskega Cristine Macel na 33., še krajšo pa je potegnil Adam Szymczyk, umetniški direktor 14. Documente, ki je z lanskega 4. padel na 58. mesto.

Pri ArtReview tudi medijski ali celo tržni vseprisotnosti ne pripisujejo odločilnega pomena. Med najvplivnejšo stoterico tokrat zaman iščeš najrazvpitejša imena, kakršna so Jeff Koons, Damien Hirst, Richard Prince ali Banksy, tudi Gerharda Richterja ni, vselej pa so zanimivi tudi vzponi in padci zvezdnice performansa iz naše soseske, Marine Abramović. Če je bila ta leta 2014 na petem mestu najvišje uvrščena med vsemi umetnicami in umetniki, so ji kasnejši spodrsljaji z zvezdniki ali na sodišču na lestvici hitro spodnesli tla pod nogami. Lani je bila 89., letos so ji dodelili nekoliko prizanesljivešje, 74. mesto.

Slovenci med umetnostnimi vplivneži sveta? Če smo lahko leta 2012 na lestvici občudovali kar dva, Slavoja Žižka in galerista Gregorja Podnarja, iskanje imen z domačim prizvokom tokrat znova ne obrodi rezultatov.