Neskončne vrste so muzeje odprle globoko v noč

Evropske razstavne uspešnice: Poletje je čas, ko se v razstavišča zgrne na tisoče ljudi.
Objavljeno
12. julij 2018 18.00
Posodobljeno
12. julij 2018 17.52
Poletje je čas za razstave. FOTO: Reuters
Široko priljubljeni pionirji modernizma izpred stoletja na Dunaju, Frida Kahlo v Budimpešti, podobe sovjetskega nogometa v Moskvi, Pablo Picasso v Londonu ali Eugène Delacroix v Louvru. Poletje je čas, ko so na blagajnah razstavišč zelo dolge vrste obiskovalcev.

Kar je v Sloveniji Cankarjevo leto, v katerem praznujemo tudi stoto obletnico ustanovitve Narodne galerije, je na Dunaju leto pionirjev dunajske moderne iz zadnjih let habsburške monarhije, Gustava Klimta, Egona Schieleja, Otta Wagnerja in Kolomana Moserja, ki jih povezuje podatek, da je bilo za vse usodno leto 1918.

image
Gustav Klimt: Smrt in življenje, 1910–1915. FOTO: © Leopoldov muzej, Dunaj


Razstavni pokloni prvoligašem tedanje dunajske umetnosti ob stoti obletnici njihove smrti se vrstijo vse leto in eksplozija jubilejnih projektov še vedno zaseda osrednje muzeje. Leopoldov, v katerem je še vedno dostopna tudi retrospektiva Zorana Mušiča (do 6. avgusta), ponuja razstavi Schieleja in Klimta (obe do 4. novembra), Spodnji Belvedere projekt Onkraj Klimta – nova obzorja v Srednji Evropi (do 26. avgusta), Muzej uporabnih umetnosti (MAK) trenutno ponuja razstavi Klimtov čarobni vrt na temo njegovega mozaičnega friza v palači Stoclet v Bruslju, delu prav tako avstrijskega arhitekta Josefa Hoffmanna (do 7. oktobra), in Post-Otto Wagner, razstavo o vplivu očeta dunajskega arhitekturnega modernizma na sodobnike in učence, med katerimi opozarjajo tudi na Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika (do 30. septembra).

Wagnerjevi dosežki zasedajo tudi Muzej Dunaja (do 7. oktobra), v osrednjem Umetnostnozgodovinskem muzeju, katerega lokacije je lani obiskalo več kot 1,4 milijona obiskovalcev, pa so znova vzpostavili »Klimtov most«, ki omogoča neposreden ogled cikla njegovih podob na tamkajšnjem stopnišču na zavidljivi višini dvanajstih metrov. Tudi njegovo veliko sliko Nuda Veritas so prvič soočili z grško in rimsko klasiko. Na ogled je v muzejski Dvorani Doriforosa in Polikleta (do 2. septembra).

image
Egon Schiele: Avtoportret z volčjim jabolkom, 1912. FOTO: © Leopoldov muzej, Dunaj

 

Izjemni obisk


V madžarsko prestolnico od minulega petka vabi umetnost Mehičanke Fride Kahlo. Ikonično umetnico z biografijo, ki so jo zaznamovali huda prometna nesreča v mladosti, nešteto operacij in obdobja velikih bolečin, viharno razmerje z mehiškim slikarjem Diegom Rivero in eksistenčni dvomi, predstavljajo v Madžarski nacionalni galeriji v sodelovanju z Muzejem Dolores Olmedo iz Ciudada de Méxica in drugimi mehiškimi zbirkami. Izbor zajema več kot 30 slik in druga slikarkina dela. Med njimi njeno prvo sliko iz leta 1927 in njene s travmatično simboliko prežete avtoportrete (do 4. novembra). Za spomladansko razstavo Frida Kahlo: onkraj mita v Muzeju kultur v Milanu, ki jo je videlo približno 360.000 obiskovalcev, je to že druga razstava del te umetnice blizu Slovenije.

image
Frida Kahlo: Zlomljena hrbtenica, 1944, zbirka Muzeja Dolores Olmedo iz Ciudada de Méxica. FOTO: Madžarska nacionalna galerija v Budimpešti


Frida Kahlo je protagonistka razstave tudi v Londonu, v Viktorijinem in Albertovem muzeju, kjer jo predstavljajo z osebnimi predmeti in znamenitimi oblačili, ki so tudi več kot pol stoletja po njeni smrti trden del njenega mita in so tokrat prvič razstavljena zunaj Mehike (do 4. novembra), sicer pa ostaja uspešnica številka ena v britanski prestolnici, »must see« dogodek leta, ob katerem so že v prvih dneh poročali o izjemni gneči obiskovalcev, razstava Picasso 1932 – ljubezen, slava, tragedija v Tate Modern (do 9. septembra).

To je prva monografska predstavitev dela Pabla Picassa v tem muzeju, zastavili so jo kot pot iz meseca v mesec zelo intenzivnega slikarjevega ustvarjanja v letu 1932, ki ga v muzeju označujejo za »leto čudežev«. Emblem razstave je njegova slika Sanje (La Rêve), ki je v zadnjem obdobju dvakrat polnila medije. Leta 2006, ko je njen tedanji nerodni lastnik Steve Wynn s komolcem zadel obnjo in jo preluknjal, leta 2013 pa z objavo podatka, da jo je – po dragem restavriranju – zasebno prodal znanemu milijarderskemu zbiralcu Stevenu A. Cohenu za 155 milijonov dolarjev. Na trenutni lestvici najdražjih slik na svetu zaseda 13. mesto.

image
Emblem razstave Picasso 1932 – ljubezen, slava, tragedija v Tate Modern je slika Sanje (La Rêve). FOTO: © Succession Picasso/DACS, London 2018


O izjemnem obisku monografske razstave vodilnega francoskega umetnika iz časa romantike Eugèna Delacroixa poročajo iz pariškega Louvra, ki tradicionalno velja za najbolj obiskan umetnostni muzej na svetu. Lani ga je obiskalo 8,1 milijona ljudi, k letošnji statistiki bo Delacroixova razstava dodala vsaj 300.000 obiskovalcev, več kot toliko jo je namreč že videlo. Njen termin se počasi izteka – odprta bo še do 23. julija –, neskončne vrste pa so muzealce v Louvru primorale v zamik odpiralnega časa globoko v noč.
 

Najslavnejši par


Na povečan obisk med nogometnim svetovnim prvenstvom računajo tudi Rusi. V sanktpeterburškem Ermitažu stavijo na retrospektivo najslavnejšega para sodobne konceptualistične umetnosti z ruskim poreklom, naturaliziranih Američanov Ilya in Emilie Kabakov, ki sta zaradi razstavnega programa MG+MSUM in umeščenosti v zbirko Arteast 2000+ dobro znana tudi pri nas (do 29. julija), okroglega usnja pa so se lotili v moskovski Tretjakovski galeriji, kjer na razstavi Ne le nogomet predstavljajo izbor likovnih del na temo nogometa in športa iz sovjetskih časov. Z deli »sovjetskega Hockneyja« Aleksandra Dejneke, Jozefa M. Čajkova in drugih mojstrov umetnosti iz sovjetskih časov od tridesetih let minulega stoletja dalje (do 11. septembra).

image
Aleksander Dejneka: Golman, 1934. FOTO: Tretjakovska galerija v Moskvi


V skladu s sodo letnico so Benetke letos prizorišče Arhitekturnega bienala, tokrat 16. po vrsti (do 25. novembra), naslednja težko pričakovana razstava bo prišla v laguno 7. septembra, ko v Doževi palači napovedujejo odprtje monografske razstave Jacopa Tintoretta z deli z vsega sveta – gre za poklon enemu izmed najzanimivejših beneških slikarjev vseh časov ob 500. obletnici njegovega rojstva –, sicer pa je Italija letos drugič gostiteljica popotniškega bienala sodobne umetnosti Manifesta.

Če je bila ta pred desetletjem, ob 7. izdaji leta 2008, na ogled na skrajnem severu države, od Trenta do Bozna na Južnem Tirolskem, je letošnja 12. na njenem skrajnem jugu, v Palermu, kjer se na približno 20 prizoriščih, tudi v javnem prostoru, palačah, cerkvah in vrtovih pod krovno krilatico Planetarni vrt, gojiti koeksistenco predstavlja okoli 50 umetnikov in umetniških kolektivov (do 4. novembra).

image
Pablo Picasso: Glava Fernande, 1909. FOTO: Narodni Muzej Srbije

 

Neskončne vrste pred Narodnim muzejem Srbije


Kdor potuje v Beograd, si lahko privošči nekaj, kar je bilo kar 15 let le želja. Po neskončni prenovi je konec minulega meseca znova odprl vrata Narodni muzej Srbije, tamkajšnji osrednji muzej, v katerem med približno 400.000 artefakti iz časa od prazgodovine in antike do 20. stoletja hranijo tudi dela pomembnih starih mojstrov in umetnikov, ki so zaznamovali zadnjih 150 let vizualnih umetnosti: Vincenta van Gogha, Paula Cézanna, Augusta Renoirja, Clauda Moneta, Paula Gauguina, Edgarja Degasa, Pabla Picassa, Henrija Matissa, Vasilija Kandinskega, Pieta Mondriana in mnogih drugih.

Seveda tudi ključnih srbskih in širše jugoslovanskih avtorjev. Med slovenskimi, denimo, impresionistov Matije Jame, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Mateja Sternena ter Avgusta Černigoja. Srbski tisk je še nekaj dni po odprtju muzeja poročal o neskončni vrsti čakajočih pred njegovim vhodnim portalom.

Slovenski »hiti poletja«


Slovenija ni prizorišče mednarodnih razstavnih uspešnic, a smo v muzejih in razstaviščih, kjer obiskovalce redno štejejo, dobili nekaj številčnih podatkov o izstopajočih razstavah. 21. junija odprto razstavo Ivana Kobilca (1861–1926): »Slikarija je vendar nekaj lepega ...« v Narodni galeriji je v prvih treh tednih obiskalo več kot 3500 ljudi, razstavo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru David Lynch: Ogenj na odru, ki je dostopna od 13. aprila in jo zapirajo 29. julija, pa nekaj več kot 11.000. 29. maja odprto razstavo Marc Riboud: Čuječi popotnik. Zavedni fotograf v Galeriji Jakopič je kljub zvenečemu imenu fotografa doslej videlo le nekaj več kot 1300 obiskovalcev, v Muzeju-Galeriji Lendava, kjer so specializirani za množično obiskane razstave, pa je razstavo grafik Marca Chagalla, odprto 18. maja, doslej obiskalo nekaj več kot 7000 ljubiteljev likovne umetnosti. Razstava je na ogled do 31. oktobra.