

V Sloveniji si ne predstavljaš zlahka, da bi ob obstoječem stanju investicij v kulturno infrastrukturo, ki se rade zaustavijo pri kopanju gradbenih jam, nek muzej z ambiciozno arhitekturno podobo zravnali s tlemi zgolj dvanajst let po njegovi izgradnji.
A Slovenija ni New York, kjer, kaže, ni dobro biti sosed megalomanskih muzejev, kakršen je Muzej moderne umetnosti MoMA, ki ga letno obišče okoli tri milijone ljudi.
V njem so, kot piše New York Times, po polemikah, ki so stekle že v lanskem aprilu, včeraj dokončno potrdili, da nameravajo zaradi širitve dejavnosti porušiti sosednji Ameriški muzej ljudske umetnosti (American Folk Art Museum) in na njegovi parceli ustvariti nekaj, čemur marketinško izbrušeno že pravijo »Zaliv umetnosti« oziroma Art Bay, hkrati pa te nove kapacitete izkoristiti kot most do načrtovane 82-nadstropne stolpnice, ki ji bo podobo dal francoski arhitekt Jean Nouvel. Stolpnica bo sicer rezidenčna, a bo v njenem delu muzej MoMA prav tako pridobil obsežne razstavne površine.
Objekt Ameriškega muzeja ljudske umetnosti, ki so mu šteti dnevi, so sicer po načrtih sedaj ogorčenih arhitektov Toda Williamsa in Billie Tsien zgradili leta 2001 in je tedaj predstavljal sploh prvi nov muzej, zgrajen v New Yorku po dolgih desetletjih, in že dejstvo, da mimoidoče nagovarja s fasado iz brona, ki prekriva vseh njegovih osem nadstropij (objekt muzeja ustvarja vtis kipa, namreč abstrahirane odprte roke), pove, da gradnja ni bila ravno cenena. A ga je leta 2011 odkupila MoMA, Ameriški muzej ljudske umetnosti pa po novem deluje ob Lincolnovem trgu.
Čeprav so muzej MoMA temeljito prenovili zgolj pred desetletjem, leta 2004 - »redizajniral« ga je japonski arhitekt Joshio Taniguchi, končni račun je znašal kar 858 milijonov dolarjev -, je, skratka, znova pred širitvijo. V njem se bodo za v javnosti polemičen izbris nebodigatreba sosednjega muzeja sicer oddolžili s, kot obljubljajo, večjo dostopnostjo umetnosti brez nadležnega plačila vstopnice.
V prihodnje - širitev naj bi bila zaključena nekje do let 2018 ali 2019, sredstva zanjo še zbirajo, mimogrede, le od zasebnikov - naj bi bil večji del pritličja njegovega kompleksa prosto odprt za javnost, čemur naj bi služil predvsem omenjeni »Zaliv umetnosti«. Odprtost do javnosti naj bi izpostavljalo že dejstvo, da bo fasada steklena, kot prostor pa naj bi služil predvsem programu razstav in performansov, s čimer naj bi postal podoben znani muzejevi podružnici PS1 na Long Islandu.
Nad pritličnim Art Bayem naj bi namreč zgradili »Sivo škatlo« - to je Gray Box -, ki bo svoj nominalen odtenek sivine dobila, ker bo šlo za kombinacijo dveh prostorov. Prvi bo nagovarjal kot klasična galerijska »bela kocka«, drugi pa, nasprotno, kot »črna kocka«, namenjena performativnim praksam. Notranjost bo vidna že z ulice.
Nov objekt bo omogočal prehod iz matičnega objekta muzeja vse do omenjene Nouvelove stolpnice, in sicer iz drugega, četrtega in petega nadstropja, skupno pa se bo nekaj manj kot 12.000 kvadratnih metrov obstoječih razstavnih površin povečalo za dodatnih 1.440 na lokaciji zdajšnjega muzeja ljudske umetnosti in 3.600 v Nouvelovi stolpnici.
Komentarji