Ob vseh izumih smo pozabili na najpomembnejše – humanizem

MIG 21: Največji razstavni projekt multimedijskega centra Kibla doslej je posvečen vprašanju migracij. Prihaja tudi razvpiti Rus Oleg Kulik.
Objavljeno
07. oktober 2016 17.13
Peter Rak
Peter Rak

Multimedijski center Kibla vsako jesen pripravi svojo velik razstavni projekt, ob dvajsetletnici centra pa bo ta še posebej reprezentančna. MIG 21 je obenem mednarodna umetniška razstava ter migracijsko interdisciplinarno gibanje, ki ga organizatorji oglašujejo pod motom, da smo ob vseh -izmih pozabili na najpomembnejšega in to je humanizem.

Gre za štiriletni program, ki je vreden kar tri milijone evrov, sofinanciranje iz programa Ustvarjalna Evropa – Risk Change/Tvegaj spremembo pa je polovično. Razstava, ki sta jo skupaj s celotno ekipo Kible pripravila kustosa Nina Jeza in Peter Tomaž Dobrila, je vitalni del tega programa.

Kot poudarjajo, humanizem kot politični program, nadomestek in zamenjava kapitalizma, ni nikdar v zgodovini zares dobil priložnosti. Humanistično noto smo res uspešno »ocelofanili« v različne, tudi moderne oblike umetnosti in jo pod krinko ohranjanja človečnosti tam zaenkrat še tudi čvrsto držimo, a razmislek, ki ga sproža MIG 21, je zanimiv ravno zato, ker ponuja povsem humanistični odgovor na docela politično vprašanje.

MIG 21, ki so ga odprli sinoči v Kibla Portalu, povezuje umetniške vizije ter humanistične vrednote z različnimi vizualnimi, zvočnimi in interdisciplinarnimi mediji. Na ogled so slikarska, kiparska, fotografska, video dela, likovne in intermedijske instalacije, bioumetnost in znanstveno-umetniška raziskovalna dela petdesetih domačih in tujih umetnikov in umetnic ter umetniških kolektivov.

Gre za izbor paradigem, ki se na omenjenem področju dogajajo zadnjih tridesetih let, s posebnim poudarkom na vsebinskih in interdisciplinarnih povezavah med vizualnim in refleksivno-tehnološko-inovativnim.

Obrnjeni svet

V Maribor jim je uspelo privabiti vrsto renomiranih avtorjev. Denimo kolektiv AES+F iz Rusije, ki je globalno prepoznavnost dosegel leta 2007 v ruskem paviljonu na beneškem bienalu s svojo provokativno, divjo in razvratno Zadnjo zabavo (Last Riot), prvo v triadi velikoformatnih multikanalnih video instalacij.

V Kibli se bodo predstavili s projektom Inverso Mundus, svojevrstno reinterpretacijo resničnosti, kjer so liki postavljeni v prizore absurdnih družbenih utopij, kjer »pošastne himere postanejo hišni ljubljenčki, Apokalipsa pa velika zabava«.

Še precej bolj razvpit je drugi ruski gost Oleg Kulik, ki je potrdil tudi osebno udeležbo. Zaslovel je pred dvema desetletjema s sedaj že antologijskim performansom, ko se je prelevil v ruskega psa z napisom Dangerous (Nevarno) in obgrizel nekaj obiskovalcev, od tedaj pa je svoj sloves radikalnega umetnika le še stopnjeval. V Mariboru bo razstavil svoje novejše projekte Dan križanja, Noč križanja, Lolita vs. Alice in Gobi Test, po besedah organizatorjev pa ni izključen niti kakšen priložnostni performans.

Zidne poslikave

Bureau d'Etudes iz Francije se ukvarja s produkcijo kartografskih prikazov sodobnih političnih, družbenih in ekonomskih sistemov. Vizualne analize transnacionalnega kapitalizma temeljijo na poglobljenem raziskovanju, običajno v obliki zidnih poslikav velikih formatov. Gre za vizualne reprezentacije vzajemnih odnosov in soodvisnosti med globalnimi konglomerati, z razkrivanjem tistega, kar običajno ostaja nevidno.

Herlinde Koelbl je ena najvidnejših političnih fotografinj v Nemčiji, s fotografijami, ki dokumentirajo najbolj pereča vprašanja našega časa, je zaslovela po vsem svetu. Njena dela dosledno predstavljajo angažirana in premišljena soočenja s političnimi in družbenimi vprašanji, pri čemer Koelblova združuje poročevalsko-dokumentarni pristop z visokimi umetniškimi standardi na povsem edinstven in samosvoj način.

Predstavljena so tudi dela ameriških, avstralskih, japonskih in drugih umetnikov, veliko avtorjev je z območja nekdanje Jugoslavije. Slovenske vizualne produkcije pa ne predstavljajo zgolj umetniki mlajše ali srednje generacije, temveč tudi nekaj renomiranih starejših umetnikov, kot sta Jakov Brdar in Mirsad Begić. Razstava bo odprta do 30. novembra.