Oprah do novih milijonov s preprodajo Klimtove mojstrovine

Oprah Winfrey je s Klimtovim Portretom Adele Bloch-Bauer II, za katerega je leta 2006 odštela 87,9 milijona dolarjev, unovčila kar 150 milijonov.

Objavljeno
13. februar 2017 13.40
Talk show host and businesswoman Oprah Winfrey talks to journalists before the opening of the Oprah Winfrey Leadership Academy for Girls in Meyerton, outside Johannesburg January 2, 2007. Winfrey started the private learning and residential institution
V. U.
V. U.

Oprah Winfrey pri 63 letih ostaja kraljica televizije, a jo na umetnostnem trgu te dni primerjajo še z neko drugo kraljevsko osebo, mitološkim Midasom, ki je vse, česar se je dotaknil, spremenil v zlato.

Nekaj takšnega velja tudi za Winfreyjevo, ki je leta 2006 pri Christie's v New Yorku za eno medijsko najbolj razvpitih slik Gustava Klimta, za Portret Adele Bloch-Bauer II iz leta 1912, odštela 87,9 milijona ameriških dolarjev, kar je tedaj predstavljalo tretji največji znesek v zgodovini dražb umetnin, nazadnje pa jo je prodala nekemu kitajskemu magnatu.

Oprah Winfrey. Foto: Reuters

Ta ostaja anonimen, podobno kot je bila neznanka Oprahino lastništvo slike, a je zdaj tisk ugotovil, da jo je prodala že lani, in sicer za 150 milijonov dolarjev. S preprodajo je k svojemu imetju, ki ga pri Forbesu ocenjujejo na 2,9 milijarde dolarjev, primaknila dobrih 60 milijonov.

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/33/Gustav_Klimt_047.jpg

Gustav Klimt: Portret Adele Bloch-Bauer II, 1912. Foto: Wikipedia

Slika velja za mojstrovino Klimta in je bila ob še bolj znanem Portretu Adele Bloch-Bauer I – s tema portretoma se je poklonil ženi svojega mecena iz dunajske smetane in domnevno ljubici – ter še tremi Klimtovimi slikami predmet razvpite tožbe zdaj že pokojne Marie Altmann, nečakinje Adele Bloch-Bauer, proti Avstriji, o čemer govorijo dokumentarci in film Ženska v zlatu s Helen Mirren.

Altmannova je tožbo, ki je temeljila na zaplembi umetnin njeni družini v času nacizma – čeprav je sama Adele Bloch-Bauer v oporoki zapisala željo, da pristanejo v dunajskem muzeju Belvedere – nazadnje dobila, Klimtove mojstrovine pa so takoj pristale na trgu. Ena med njimi kmalu tudi pri Winfreyjevi.