Tiskane izdaje
Oprah Winfrey pri 63 letih ostaja kraljica televizije, a jo na umetnostnem trgu te dni primerjajo še z neko drugo kraljevsko osebo, mitološkim Midasom, ki je vse, česar se je dotaknil, spremenil v zlato.
Nekaj takšnega velja tudi za Winfreyjevo, ki je leta 2006 pri Christie's v New Yorku za eno medijsko najbolj razvpitih slik Gustava Klimta, za Portret Adele Bloch-Bauer II iz leta 1912, odštela 87,9 milijona ameriških dolarjev, kar je tedaj predstavljalo tretji največji znesek v zgodovini dražb umetnin, nazadnje pa jo je prodala nekemu kitajskemu magnatu.
Oprah Winfrey. Foto: Reuters
Ta ostaja anonimen, podobno kot je bila neznanka Oprahino lastništvo slike, a je zdaj tisk ugotovil, da jo je prodala že lani, in sicer za 150 milijonov dolarjev. S preprodajo je k svojemu imetju, ki ga pri Forbesu ocenjujejo na 2,9 milijarde dolarjev, primaknila dobrih 60 milijonov.
Gustav Klimt: Portret Adele Bloch-Bauer II, 1912. Foto: Wikipedia
Slika velja za mojstrovino Klimta in je bila ob še bolj znanem Portretu Adele Bloch-Bauer I – s tema portretoma se je poklonil ženi svojega mecena iz dunajske smetane in domnevno ljubici – ter še tremi Klimtovimi slikami predmet razvpite tožbe zdaj že pokojne Marie Altmann, nečakinje Adele Bloch-Bauer, proti Avstriji, o čemer govorijo dokumentarci in film Ženska v zlatu s Helen Mirren.
Altmannova je tožbo, ki je temeljila na zaplembi umetnin njeni družini v času nacizma – čeprav je sama Adele Bloch-Bauer v oporoki zapisala željo, da pristanejo v dunajskem muzeju Belvedere – nazadnje dobila, Klimtove mojstrovine pa so takoj pristale na trgu. Ena med njimi kmalu tudi pri Winfreyjevi.
