Dunajski muzej akcionizma razstavlja dela Otta Mühla, ki je več let svojega življenja preživel za zapahi. Nasprotniki zahtevajo njegovo demistifikacijo.

Galerija
Pred odprtjem razstave so se zbrali protestniki, ki nasprotujejo poveličevanju zločinca. FOTO: Dunajski muzej akcionizma
»Mühla je treba izgnati s trga umetnin,« je pisalo na deset metrov dolgem transparentu, ki so ga septembra v središču Dunaja držali protestniki, na drugem pa »pedofil, kriminalec in guru sekte«. Demonstranti so se zbrali pred Dunajskim muzejem akcionizma (WAM) pred začetkom tiskovne konference ob odprtju razstave Otto Mühl: umetnost v breznu (na ogled do 10. januarja 2027). Javno prikazovanje Mühlovih del je ponovno povzročilo širše razprave ne le o Avstriji, temveč tudi o tem, kako ravnati z umetnostjo ljudi, ki so bili storilci težjih kaznivih dejanj.
Otto Mühl (1925–2013), eden od ustanoviteljev dunajskega akcionizma, enega od najpomembnejših umetniških gibanj v Avstriji v drugi polovici 20. stoletja, nedvomno spada med takšne storilce. Veliko časa je preživel za zapahi. V zadnjem ...
Komentarji