Plečnikovi kelihi blestijo v Vatikanskih muzejih

Plečnik je prvi slovenski umetnik, ki ga predstavljajo v elitnem papeškem muzeju.

Objavljeno
27. junij 2019 13.23
Posodobljeno
27. junij 2019 20.27
Jože Plečnik: Škorjančev kelih, 1951. FOTO: Andrej Pevnik/MGML
Makrokozmnos, preveden v mikrokozmos, grandioznost in maestoznost arhitekture, sintetizirana v drobnih formah keliha. Tako vatikanski Osservatore Romano strnjeno označuje umetnost Jožeta Plečnika, konkretno tisti del Plečnikove umetnosti, ki od danes gostuje v eni dvoran Vatikanskih muzejev.

Razstavo njegovih 33 kelihov pod naslovom Plečnik in sveto; Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec odpirajo danes popoldan, na ogled bo do 7. septembra, pripravili pa so jo v sodelovanju Mestnega muzeja in galerij Ljubljana, slovenskega kulturnega ministrstva, ljubljanske nadškofije in slovenskega veleposlaništva v Vatikanu.

Na odprtju bo zbrane nagovoril predsednik vlade RS Marjan Šarec, ki je na obisku pri papežu Frančišku, odprtja se bo udeležil tudi kulturni minister Zoran Poznič.

image
Jože Plečnik okoli leta 1920. FOTO: MGML


Osservatore Romano bralce – kot še zapiše – vabi na zelo posebno priložnost ogleda liturgičnih predmetov, ki jih je Plečnik realiziral v izvirnem, inovativnem slogu s poseganjem po modernih, jasnih in geometričnih formah, ki jim je dodal preproste ornamente in drage kamne. Ob tem bodo Plečnika v Vatikanu predstavljali še z videom s predstavitvijo njegovih najpomembnejših sakralnih arhitektur.

image
Jože Plečnik: Plečnikov kelih, 1956. FOTO: Andrej Pevnik/MGML


Kot dodajajo, je bil Plečnik katolik, ki je v sleherno svojo realizacijo – pa naj bo to palača ali kelih – vnesel energijo, ki je izhajala iz njegove iskreno doživete vere. To ga je privedlo do doživljanja lastnega dela kot misije, njegovo umetnost so obogatile globoka motivacija, karizma in redka intenzivnost.

Gostovanje Plečnikovih kelihov v enem najpomembnejših muzejev na svetu je nedvomno izjemna priložnost. V Vatikanskih muzejih namreč ob neprecenljivi stalni zbirki postavijo le malo začasnih razstav.

Plečnikova je letos šele druga, pred njim so na posebni razstavi ob 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v prostoru ob trgu sv. Petra brezplačno na ogled postavili njegovo upodobitev sv. Hieronima.

image
Jože Plečnik: Omanov kelih, 1936. FOTO: Andrej Pevnik/MGML


Šarec o Plečniku: »Bil je globoko religiozen človek«

Odprtja Plečnikove razstave se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Na sprejemu ob dnevu državnosti, ki je sledil odprtju razstave, je premier poudaril, da smo lahko izredno ponosni in veseli, saj gre za prvo slovensko razstavo v Vatikanu. »Jože Plečnik je največji sin, kar jih je rodila slovenska arhitektura. Bil je globoko religiozen človek, kar je morda manj znano, zato ni naključje, da je ustvarjal predmete, ki jih lahko danes občudujemo. Zahvaljujem se vsem, ki so omogočili to razstavo, na katero smo lahko izjemno ponosni. To je za Slovenijo velik dogodek,« je sklenil.