Po 22 letih le odkrili eno najbolj iskanih ukradenih Klimtovih slik

Kaže, da je bila dolga leta skrita v prostoru v zunanjem zidu muzeja, v katerem se je kraja zgodila.

Objavljeno
11. december 2019 11.50
Posodobljeno
11. december 2019 12.09
Portret gospe Gustava Klimta je 22 let veljal za eno najbolj iskanih ukradenih slik na svetu. FOTO: Wikipedia
V. U.
V. U.
Iz italijanske Piacenze poročajo o razveseljivem, sočasno pa tudi zelo nenavadnem odkritju slike Gustava Klimta (1862–1918), ki je kar 22 let veljala za izgubljeno. Leta 1997 so jo malo pred odprtjem razstave Portret gospe ukradli v tamkajšnji Gallerii Ricci Oddi. Zdaj se je izkazalo, da ni šla daleč.

Italijanski tisk poroča, da so sliko mojstra dunajske secesije izpred stoletja, čigar dela sodijo med najdražja na svetu, odkrili v prostoru v zunanjem zidu te galerije. Kaže, da je vsa leta čakala tam, ne da bi jo kdorkoli opazil ali se – na primer tatovi – vrnil ponjo. Platno je tvegalo, da bi pristalo v smeteh.

Odkrila ga je oseba, zadolžena za čiščenje zunanjosti muzeja, in sicer v črni vreči, skriti v prostoru, prekritem s kovinskimi vratci. Ta vratca pa je v letih pozabe prerasel bršljan.



Da gre za avtentično Klimtovo sliko, uradno še niso potrdili, a prve analize in prisotnost žigov, ki kažejo, v katerih razstaviščih je bila na ogled, ne puščajo veliko dvoma.
 

Kraja je spodbudila najrazličnejše hipoteze


Kraja leta 1997 je pristala v svetovnih medijih. Ugotovili so jo 22. februarja tistega leta, verjetno pa se je zgodila že nekaj dni pred tem, med pripravami Klimtove razstave. Po kraji so odkrili le razstavljen okvir slike, drzna kraja pa je spodbudila najrazličnejše hipoteze, denimo to, da so jo odnesli tatovi z akrobatskimi sposobnostmi.

A se je, kaže, dragocena slika preselila le nekaj deset metrov od točke, na kateri so jo hranili. Verjetno je bilo mišljeno, da bo skrivališče v neposredni bližini portala galerije začasno, a ni bilo tako. V letih po kraji so se sicer okoli usode slike spletli miti. Denimo, da so jo uporabili za satanski obred ali pa da je pristala v skrivnem zakladu pokojnega politika Bettina Craxija v Tuniziji. Leta 2016 so na okvirju odkrili prisotnost DNK, a kriminalistom tudi to ni pomagalo.